Trobla Velike Lašče | Napis

Trobla Velike Lašče | Andrej Perhaj - Adl

O denarju in bogastvu

Spomnim se filma Boba Fossa Cabaret, v katerem Liza Minelli zapoje »Money makes the world go around …«. Vse se vrti okrog denarja. Uporabljamo ga kot orodje, kot pripomoček za nakupovanje. Z njim lahko kupiš, kar potrebuješ. Postaja pa obenem stranpot naše civilizacije, saj ni več le sredstvo ampak postaja namen. Vsi bi radi več zaslužili, več prodali, imeli več denarja. Vse to je pripeljalo do nastanka in razvoja potrošništva. 

Podjetja, ki so proizvajala dobro blago, so bila na gospodarskem področju uspešnejša. Povsem naravno je bilo: če napraviš dober izdelek, dosežeš dobro ceno in dobro zaslužiš. Danes tega ni več. Kvaliteta sama po sebi večinoma ne določa več cene. Da je civilizacija na poti v propad, sem spoznal, ko je Savo kupil Goodyear. Ko so prevzeli podjetje, so ugotovili, da so Savine pnevmatike predobre za ceno, po kateri jih prodajajo. Ker znamka Sava ni bila tako zveneča, so se namesto zvišanja cen odločili za znižanje kvalitete. To pa je v nasprotju z dojemanjem elementarnega človekovega razumevanja, kako naj bi svet deloval. V osemdesetih letih smo živeli v iluzijah, da bomo dobili tržno gospodarstvo ter z njim ekonomsko svobodo in kvaliteto.

V času moje mladosti je bilo denarja v bistvu dovolj. Tudi takrat so obstajali revni in premožni, vendar pa razmerje med nizkimi in visokimi plačami ni bilo tako visoko kot danes. Statistike kažejo, da so imeli ljudje v sedemdesetih letih globalno največjo kupno moč (price power parity). Pri nas se je socializem sicer »boril« proti potrošništvu, ampak mi smo na  zahodni, potrošniški svet gledali kot na nebesa. To je v ljudeh – želimo si nedoseglijvega. In potem prihaja do nevoščljivosti. Tisti, ki si lahko privošči in ima, je pogosto označen za nepoštenega. Zanimiv je stereotip, ki je nekdaj veljal za mlinarje: da so bogataši. Zakaj? Ker so lahko vsak dan imeli kruh na mizi. Globalno v literaturi ni lika poštenega mlinarja. To ne obstaja! Seveda je kakšen od mlinarjev goljufal, ampak nemogoče je, da bi goljufali čisto vsi.

Za Nemce velja stereotip, da živijo zato, da lahko delajo, za Francoze velja, da delajo, da lahko živijo. Meni je bolj pisan na kožo francoski pogled: z denarjem ne znam ravnati, s tega vidika sem nevesten in neodgovoren, težko prenesem, da bi imel na kupčku več denarja. Slovenci živimo na meji teh dveh svetov. Tudi pri nas imamo deloholike, ljudi, ki jim je delo vrednota, ampak znamo si tudi kaj privoščiti. Max Weber je razvil tako imenovano protestantsko etiko dela, ki jo imamo v sebi tudi mi. To kažejo tudi naši pregovori in reki: Kdor ne dela, naj ne je. Rana ura, zlata ura. Protestantska etika je imela veliko vlogo pri razvoju visoko razvite industrijske družbe v Evropi in Severni Ameriki. Protestantska etika sta skromnost in askeza.

O Planici

Planica je športno tekmovanje. Ampak ni samo to: Planica je pozdrav pomladi, je karneval. Planica je slovenski karneval, je naš poganski pozdrav pomladi. Ponavadi se Planica zgodi v postnem času, ampak tam post ne velja. S Planico pomlad izbruhne na plan. Ljudje pridejo tja z vseh koncev Slovenije. Planica je naš nacionalni praznik.

Nekajkrat sem bil v Planici. Najbolj mi je ostalo v spominu spremljevalno dogajanje: s prijatelji smo stali ob stojnici in bili z naskokom najboljši možni gostje. Po tleh je bil zmrznjen sneg, ravno pred nami pa v snegu luknja, ki smo jo zapolnili s plastičnimi kozarci in vrečkami od čipsa. Ljudje, ki so hodili mimo, so se spotikali, ker luknje niso videli, nam pa je bilo to silno smešno in smo se grozno zabavali. Ko je bilo Planice konec, smo šli na avtobus in doma sem izvedel, da je zmagal Primož Ulaga. Morda sem to slišal tudi v Planici, ampak nisem dojel.

Smučarski skoki so olimpijski šport. Obstaja svetovno prvenstvo, a najboljši skakalci so iz peščice držav in mi smo med njimi. Skakalci so junaki in nam je to všeč. 

Še danes naši najboljši skakalci prihajajo pretežno iz ruralnega okolja. Na skakalni tekmi v Dvorski vasi se je včasih zbralo več ljudi, kot se jih danes zbere na tekmi svetovnega pokala. Ko je bila v Dvorski vasi tekma, so bile tam cele družine, so bili tam vsi.

Pripravlja: Jože Starič

Pin It
 

Kontaktni obrazec

Pišite nam

Prosimo, zaupajte nam pravi e-naslov, da vam bomo lahko odgovorili.

Občina Velike Lašče

Več o nas

"Ni potrebno, da je to vaš rodni kraj; dovolj je, da ste le nekaj let vdihavali ta zrak. Lašč ne pozabite nikoli! Pravi Laščan pa naj gre kamorkoli, čisto vseeno je: Amerika, Sibirija, Dunaj ali Beograd. Vsa tista čudežna okolica gre z njim."

(Ivan Pucelj)
 
Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče
 

Pokličite nas

+386 1 7810 370

 

Sledite nam na socialnih omrežjih