Leta 1943 so se voditelji zavezniških držav Churchill, Roosevelt in Stalin dogovorili o sodelovanju v II. svetovni vojni. Leto kasneje so se zahodni zavezniki izkrcali v Normandiji; od tega je letos minilo 80 let. Rdeča armada je v tem času izvedla vojaško operacijo Bagration na vzhodnem bojišču, kjer je z močnimi silami (200 divizij, 6000 tankov) napadla nemško armadno skupino Center in s tem preprečila, da bi Nemci svoje sile preusmerili na zahod. To je bila največja vojaška operacija v II. svetovni vojni. Tudi zaradi te operacije je bilo izkrcanje v Normandiji uspešno, pri čemer pa se pogosto pozablja na vlogo Rdeče armade, še posebej letos, zaradi ruskega napada na Ukrajino.
Izkrcanje v Normandiji je bila zelo krvava bitka. V kratkem času je umrlo veliko vojakov, ki so vnaprej vedeli, da obstaja velika verjetnost, da bodo ubiti. To je bil uspeh psihološke priprave vojakov in posledica njihove svobodne volje – vedeli so, da je to treba narediti. Morda se je vsak od njih zavedal, da je verjetnost smrti velika, a obenem upal, da bo prav on preživel. Predstavljam si, da so bili polni adrenalina, zaradi česar so samoobrambni mehanizmi otopeli. Sicer pa se v boju ne razmišlja; kretnje so avtomatizirane in v bojni situaciji mora vojak izvesti to, kar so ga pred tem učili; pri tem noče zaostajati za tovariši.
Spomini na velike bitke, zmage, poraze so del človeške civilizacije. V ljudeh ostaja spoznanje o tragiki človeka, zavedanje in spraševanje o ločnici med mirom in vojno. Vsi narodi imajo to v sebi. To je del skupne identitete države ali naroda. Spoštujemo to, kar so dosegli predniki in smo na dosežke ponosni. Brez prednikov nas ni; taki, kot smo, smo zato, kar so napravili naši predniki. Del tega so tudi vojne, bitke, porazi. Zato se spominjamo tudi porazov. Spominjanje na zmage prinese evforijo, krepitev samozavesti, zavesti o skupnosti.
O orožju
Vojna je generator tehnološkega napredka. Veliko stvari se razvije za potrebe vojaške industrije in jih kasneje uporabljamo tudi v civilnem življenju.
Zadnje čase lahko opazujemo, kako Hutiji z relativno preprostim orožjem onemogočajo ladijski promet po Rdečem morju, pri čemer vojaška mornarica zahodnih držav z vso tehnologijo ne more zagotoviti učinkovite zaščite.
Američani imajo učinkovit sistem protizračne obrambe – Patriot. Izraelci sestreljujejo iranske rakete in cenene drone, ki stanejo neprimerno manj kot posamezni izstrelek sistema Patriot. Zahodno orožje je danes tehnično zelo dovršeno in opremljeno z množico naprednih tehnologij, za kar so potrebni izurjeni vojaki. Ameriški in nemški tanki na fronti v Ukrajini se kvarijo; potrebujejo popravila, za kar jih je treba prepeljati na Poljsko ali v Litvo. To pomeni ogromno logistiko. Rusko orožje je bolj preprosto in pogosto sledi Stalinovi izjavi iz II. svetovne vojne: »Kvantiteta je kvaliteta sama po sebi.« Orožje je na pogled bolj okorno, a je robustno, enostavno in lažje za popravilo, kar na bojišču predstavlja prednost. Rusi še vedno uporabljajo tanke, ki so jih začeli izdelovati kmalu po II. svetovni vojni in so uporabni še danes.
Bližnji vzhod
Zanimivo je, da azijskim državam v Sredozemlju rečemo Bližnji vzhod. Gre za besedno zvezo, ki sama po sebi pomeni skupino držav. Geografsko pa gre za zahodno Azijo. To je bližnji vzhod samo za anglosaške države, za nas pa je to jug. Zadnje čase temu območju vse pogosteje rečejo zahodna Azija. Mejo med Evropo in Azijo na vzhodu predstavlja Ural, na jugu pa Kavkaz. Tehnično gledano so bile zimske olimpijske igre v Sočiju v Aziji.
Pripravlja: Jože Starič
Razkritje: Adl z odprtimi očmi in ušesi spremlja svet okoli sebe, zato so pogovori z njim vedno zanimivi. Ker se mi zdi škoda, da bi vse odletelo v pozabo, pogovore snemam in nato iz njih izluščim, kar se mi zdi zanimivo. Vse, kar je napisano, je povedal Adl, možno pa je, da je zapisano v drugačnem kontekstu, zaradi česar je odvezan vsakršne odgovornosti za objavljeno.
