Tetoviranje ima dolgo zgodovino. V zadnjih desetletjih postaja tudi vse bolj priljubljeno in družbeno sprejemljivo. V poslovni coni ločica se s tem ukvarja Danijel Novak.
1. Kako si se navdušil za tetoviranje?
Mene je to zanimalo od nekdaj. Pri 17 sem prepričal starše, da so me peljali k tetovatorju. Dal sem si narediti prvi tatu. Seveda mi je bilo zelo všeč. Imam veliko spoštovanje do te vrste umetnosti in dolgo je trajalo, da sem se odločil, da bi pričel tudi sam z delom.
Vedno sem rad risal. Ko sem obiskoval gimnazijo, sem si želel biti veterinar. Ukvarjal sem se tudi z umetniškimi grafiti. Te sem delal z razpršilci. Delal sem tudi portrete. Vedno me je zelo zanimal fotorealizem.
Najprej sem delal air brush poslikave s pištolo na zrak, ki škropi barvo. S tem se poslikava čelade, slike, avte, motorje … Vse se lahko poslika. To je ena izmed popularnih vrst umetnosti, ki pa ne zadostuje za samostojen posel. To sem delal amatersko in ob tem sem hodil še v službo. Po končani gimnaziji me je premagala umetniška žilica. Vedno sem ustvarjal. Vedno me je zanimala alternativna umetnost. Temu sem se želel polno posvetiti, zato sem pustil službo in delal z air brushom.
Potem me je navdušilo tetoviranje. Začel sem se učiti in ko sem ugotovil, da sem po svojih standardih dovolj dober, sem začel delati. Kakšen tetovator mi je pokazal nekaj postopkov, a noben izmed njih me ni bil pripravljen prav celostno učiti. Največ sem se tako naučil sam. Kupil sem si amatersko napravo in vadil leto ali dve na umetni koži. Do človeške kože imam spoštovanje in zato se mi je zdelo najbolj primerno, da se učim tako. Po tem, ko sem se počutil pripravljenega, sem si kupil profesionalno opremo in doma uredil studio. Amatersko sem začel tetovirati in ker sem že imel določen renome, je bilo kmalu na voljo veliko prostovoljcev.
Pri tetoviranju gre za segment umetnosti. Sliko preneseš na kožo. Imam se bolj za obrtnika, ampak po drugi strani še vedno delamo unikatne zadeve. Recimo obrtnik umetnik. Tetoviram tudi druge motive, ne le svoje designe. Sedaj tetoviram že sedmo leto, profesionalno pa 5 let.
2. Kako postaneš tatu mojster?
Prav šole za tetoviranje ni. Obstajajo sicer tečaji, ampak ti so pogosto bolj namenjeni lastnemu profitu. V pripravi je sicer NPK oz. nacionalna poklicna kvalifikacija za tatu mojstra, ampak do tega je še dolga pot. Težava je tudi dobiti ljudi, ki bi to učili. Trg je majhen in morda je to eden od razlogov, da ni zaželeno ustvariti dodatne konkurence.
Tako kot glede tehnike tetoviranja ni tudi umetniškega izobraževanja na tem področju. Vsaj ne pri nas. Lahko se izboljšaš v tehniki preko on-line izobraževanj, kar pa je tudi vse. Tehniko tetoviranja se je mogoče naučiti, za likovno plat pa je potreben talent.
Imam velik odstotek zadovoljnih strank, ki se vračajo zaradi dobrega počutja in sprejetosti. Zadeva je precej intimna. Pomembo je, da mi stranka zaupa. Dajem energijo, sprejemam energijo in veliko ljudi mi zaupa. Pri meni ljudje pustijo vse možne stvari; na nek način delujem skoraj kot terapevt in obratno, tudi jaz moram deliti stvari, saj gre za vzajemen odnos. Pomemben je dober občutek. Moja prva izkušnja s tatuji je bila slaba. Včasih so bili tetovatorji povezani z drogo, alkoholom in so si lahko privoščili še nesramnost, saj jih ni bilo veliko. Sedaj se to vse skupaj razbija.
3. Kako si prišel na Turjak?
Kolegica je že nekaj časa tetovirala. Ker ni imela prostora in sva skupaj odprla studio na Rašici. Prostori so postali premajhni, zato sva se selila v poslovno stavbo pri KG Dentu. Ona je sicer poslovno pot nadaljevala v Ljubljani, jaz pa nadaljujem v teh krajih. Trenutno imam vajenca, a v osnovi delam sam.
4. Tetoviranje je bilo prisotno tudi v zgodovini?
Ja, tatuje so našli že pri jamskih ljudeh. Plemenski tatuji so zmeraj imeli pomen. Tatu so si morali nekako zaslužiti. Vsak dodaten tatu je bil neke vrste čin. Kasneje tega ni bilo več. A tatuji so se ves čas pojavljali. Ko se je svet razvijal, so postali bolj stigmatizirani. Na Japonskem so šele lani legalizirali tetoviranje oz. je to postalo sprejemljivo. V novejšem svetu, v Ameriki so bili tetovirani vojaki, mornarji, zaporniki itd., da so se razlikovali med seboj in se je vedelo, kam kdo spada. To je še vedno prisotno v tolpah. Sedaj tetoviranje ni več stigmatizirano. Tatuji so postali nežnejši, lepši, bolj popularni.
5. Zakaj misliš, da je prišlo do stigme?
Do stigme je prišlo ravno zaradi tega, ker so se ljudje s tem označili za nekaj oz. pokazali pripadnost nečemu. Na podlagi tega je prišlo, da imajo to samo vojaki in zaporniki in če si pokazal s tem pripadnost takšni skupini, se je to normalno obsojalo. Trenutno je tetoviranje popularno in moderno. Tudi oblike in vrste tatujev so zelo podvržene modnim smernicam. Nekaj je popularno letos, nekaj bo drugo leto. V dobi interneta se modne smernice zelo hitro spreminjajo. Kakšno leto so vrtnice, drugo leto levi in živali. Razvijajo se tudi različni stili.
6. Je tetoviranje zdravo oz. ali je škodljivo?
Jaz lahko rečem, da ni škodljivo, saj delam pod povrhnjico. Tetoviranje se ne izvaja globoko invazivno v telo. Sedaj so določene barve prepovedane zaradi konzervansov, ki naj bi povzročali raka. A te barve se uporabljajo že 20 let, tako da je to težko dokazati. Prej bi rekel, da utegne biti tetoviranje tudi blagodejno, ker s poškodbo kože povzročiš, da se telo začne obnavljat in spodbudiš imunski sistem, zlasti pri večjih tetovažah. Lahko pa se pojavijo kakšne alergije. Nepravilno tetoviranje lahko uniči kožo. V osnovi ne povzroča bolezni oz. to ni dokazano. Trenutno je večji problem, da se vse draži. Zaradi ene sestavine so se 100-odstotno podražile vse barve.
7. Kako rešujete problematiko barvnih tatujev?
To je rešeno z alternativnimi snovmi. Sedaj imamo zadnjo leto na uporabo modro in zeleno barvo. Za naslednje leto se išče druge pigmente. Alternativno so nam letos zamenjali vso kolekcijo, a mislim, da bodo tudi to rešili.
8. Je tatuje možno odstraniti?
Obstaja lasersko odstranjevanje. Tatu se lahko tudi popolnoma odstrani, vendar je to dolgotrajno in drago. Če koža tega ne prenese, lahko ostanejo brazgotine. Ta poseg morajo opraviti profesionalci. Laser drobi oz. razbije delce barve na izredno majhne delčke, ki jih potem človek izloči z urinom. Normalen tatu se odstrani v 5-10 tretmajih. Odstranitev je precej bolj boleča kot tetoviranje.
9. Zakaj se ljudje odločajo za tetoviranje?
Za tetoviranje se odločajo na osebni ravni, ker vsaka stvar nekaj pomeni. Lahko obeležimo kakšen trenutek. Veliko ljudi se odloči za tatu ob rojstvu otroka. Tatuji so lahko namenjeni družinam. Tudi ob žalovanju je tetoviranje del prebolevanja; deluje terapevtsko kot del celjenja. Vse je lahko zelo pomensko. Nekateri pa se odločijo, da samo vizualno poudarijo del telesa in v tem primeru tatu nima posebnega pomena. Različni motivi imajo določen pomen.
10. Kateri so motivi?
Ženske se odločajo za motive neskončnosti, lovilce sanj, vrtnice, vitice … Moški za leve, krone, vrtnice, volkove, drevesa, naravo.
11. Kakšna je cena tetoviranja?
Različni tetovatorji imajo različne tarife. Večinoma se obračunava po uri tetoviranja. Priprava designa je vključena v ceno. Tetovatorji imamo različne tarife od 50–250 EUR po uri dela. Povsem odvisno je, kdo se kako ceni, in na drugi strani tudi od tega, koliko ima stroškov. Če delaš profesionalno, so stroški visoki. Veliko opreme je namreč za enkratno uporabo.
12. Kje najbolj boli oz. kako močna je bolečina pri tetoviranju?
Najbolj so boleči notranji deli telesa z najtanjšo kožo oz. tam, kjer so najbolj vitalni deli ožilja, kjer smo najbolj oživčeni. Zunanji deli telesa, ki so bolj izpostavljeni, ne bolijo. Rebra, nart, zapestja, itd. – to so deli, ki bolijo in hkrati tudi deli, kjer se ženske odločajo za tetoviranje. Moram poudariti, da ženske načeloma veliko bolje prenašajo tetoviranje oz. so bolj trpežne. To ni bolečina, ampak je bolj stalen neprijeten občutek, kot bi te opeklo sonce. Ko umaknem iglo, tudi bolečina izgine. Rano se zdravi kot hudo sončno opeklino. Ima pa vsak operater svoje postopke za nego tatuja po tetoviranju.
13. So potrebne kakšne predpriprave?
Dobro je, da se kakšen teden prej vlaži kožo. Priporočljivo je tudi, da se človek dobro naspi. Absolutno človek ne sme uživati drog in alkohola, še zlasti ne na dan tetoviranja, saj lahko v tem primeru bolj krvavi. Pomembna je tudi dobra hidracija, da je koža bolj prožna. To olajša delo in tudi koža se hitreje celi. Prav tako koža pred tetoviranjem ne sme biti opečena od sonca.
14. Kakšno orodje se uporablja?
To so precej moderne rotacijske naprave. Vse se dela brezžično; naprave so močne in nežne, zato so tatuji gladki in ni kakšnega mesarjenja kože.
15. Kakšnega pomena je higiena?
Zame je izrednega pomena. Tako od priprave delovnega prostora kot do opreme. To je ključno, da lahko ponoči spim. Pomembno je, da ne pride do infekcije. Ustrezno je potrebno pripraviti prostor; vse je za enkratno uporabo; barve so sterilno zaprte. Igle odvržemo v posebne kontejnerje, redno menjamo rokavice itd. Po odhodu stranke vse razkužim in očistim, da ne ostane nič, kar bi se lahko preneslo na naslednjo stranko. Sterilizirajo se tudi vse naprave. Za uspeh je potrebno 50 % mojega dela, 50 % pa je na strani stranke, ki mora poskrbeti za pravilno nego. Uporabljajo se določene folije, ki so paropropustne in dihajo, potem pa je treba kožo umivati in mazati z ustreznimi masli, da je koža navlažena, a hkrati diha in se sama celi.
16. Kako pa je s sončenjem in tatuji?
Po treh tednih, ko je tatu polno zaceljen, se lahko kožo ob primerni zaščiti izpostavi soncu. Priporočljivo je uporabljati malo višji faktor. Največji sovražnik tatuja je sonce, ker tatu bledi. Ko se koža obnavlja, se plast tanjša in tatu lahko postane bolj zamolkel.
17. Katera populacija se najpogosteje odloča za to?
Ljudje v starosti od 25 do 40 let. Veliko je tudi starejših. Ti se odločajo zadnjih 5 let, saj se v zadnjem obdobju stigma zmanjšuje. Včasih je bilo dosti več obsojanja, saj se je tetoviranje povezovalo s huliganstvom. Moja najstarejša stranka je bila stara 85 let. To je bila njena neuresničena želja. Koža se sicer z leti razteguje in normalno je starejša koža tudi bolj usnjata. Ko si star, je koža povešena ne glede na to, ali je porisana ali neporisana. Pomembno je bolj, da se tatu kvalitetno naredi. Če tetovatorji ne obvladajo tehnike, če ne znajo risati, ta tatu ne bo lep, ne na mladem ne na starem človeku. In tega ni mogoče popraviti. Če tetovator ne zna risati in želi samo zaslužiti, rezultat ne more biti dober.
18. Se komu odsvetuje?
Da. Vsaka stranka pred tetoviranjem podpiše izjavo. Tetoviranje ni primerno za sladkorne bolnike, nosečnice, doječe matere … Odsvetuje se vsem, ki se jim rane ne celijo, imajo nalezljive bolezni, epileptikom … Veliko je tistih, za katere tetoviranje ni priporočljivo. Prav je, da se stranke odločajo ob zavedanju tveganja. Sicer se izredno pazi na higieno; večina stvari je za enkratno uporabo. Neradi tudi tetoviramo mladoletne. Ko si mlad, težko veš, kaj bi ti rad za celo življenje. Če že, v spremstvu staršev, na mestu, ki ga je mogoče prekriti, in z motivi, ki dolgoročno niso sporni.
19. Kateri motivi so sporni?
Nacistične simbolike ne tetoviram. Prav tako ne tetoviram žaljivih ali sovražnih motivov. Nerad tudi kakršne koli verske simbole. Če gre za spomin, še nekako. Zaradi popularnosti pa zagotovo ne. Sprašujem človeka, kaj želi povedati s tem motivom. Ne želim, da bo nekomu potem čez 10 let žal, ker je danes nekaj popularno. Lahko naredim lep tatu, a ni vredno, da to potem nekdo kasneje obžaluje.
20. Koliko časa ste delali najdaljši tatu?
5–6 ur je maksimum tetoviranja. Po štirih uricah postane delo težko in je škoda, da se mučiva tako stranka kot jaz. Osem ur je maksimum, kar sem delal.
21. Najprimernejši letni čas za tetoviranje?
Zagotovo je to konec jeseni ali zima, ker so deli telesa bolj pokriti in niso izpostavljeni soncu. Nega je odvisna od letnega časa. Najmanj primerno je poletje.
22. Je od tetoviranja mogoče živeti?
Ja. Povprečno imam eno leto čakalne dobe. To je po eni strani dobro. Dobro je tudi, da ima človek po tem, ko se naroči za tetoviranje, čas, da si premisli. Prve ideje so sicer običajno najboljše, a če jih prespiš, ideja dozori. Kdaj pa kdaj se kdo preveč odloča na podlagi modnih muh.
23. Katera mesta so primerna za tetoviranje?
Dejansko vsa. Ne tetoviram obraza in vratu. Nerad tudi dlani in prste. Tega se izogibam, razen pri ljudeh, ki so zelo tetovirani. Tatu je obveza. Zato želim imeti s strankami oseben odnos, da vem, čemu je ta zaveza namenjena. Ne moreš se odločiti samo za to, ker je kul. Odločitev za tatu mora imeti neko globje zadevo za seboj.
24. Ste kdaj koga zavrnili?
Ja. Ni mi težko zavrniti ljudi. Če vidim, da želja ni prava, če človek ne ve točno, kaj si želi … Ni vse samo trenutek, to ostane za vedno. Nekateri se ne zavedajo, kaj to pomeni, in jim je lahko potem žal. Tega nočem. Želja mora biti prava.
25. Kako se tatuji spreminjajo z leti?
Bledijo lahko zaradi sonca ali nepravilne nege in tudi nepravilne izvedbe. Kakšne linije se lahko začnejo debeliti. Kakšni pigmenti slabše kvalitete lahko tudi izginjajo. Odvisno je tudi, če se redimo ali hujšamo, ker se koža razteguje in krči. Zato je pomembna pozicija. Pri ženskah zagotovo ni primerno mesto na trebuhu. Mlade ženske bodo rodile; koža se razteza in to ni primerno. Sem tudi že prekrival brazgotine od carskih rezov in nosečniške strije. Z uničenjem povrhnjice se prične koža na novo obnavljati in se jih tako prikrije.
Angelca Petrič
