Les ima v naši širši regiji veliko vlogo za razvoj obrti, gradbeništvo in kot energent, zato je ključnega pomena zagotavljati stalno oskrbo z lesom, ki ga pridobivamo iz gozdov. Ob tem, da imamo na voljo dovolj lesa, moramo skrbeti za ohranjanje in sonaravni razvoj gozdov. To je naloga javne gozdarske službe v okviru Zavoda za gozdove Slovenije.
1. Kako je organiziran Zavod za gozdove?
Zavod za gozdove je na državnem nivoju organiziran s sedežem na centralni enoti v Ljubljani, na regionalni ravni v 14 območnih enotah, na lokalnem nivoju pa je razdeljen na 93 krajevnih enot. Krajevna enota Velike Lašče, ki jo vodim, je del območne enote Kočevje. Nadalje je delo krajevne enote razdeljeno na pet revirjev: Mačkovec, Karlovica, Kompolje, Dobrepolje in Struge. Sedež imamo v Velikih Laščah, na Šolski ulici 12, in izpostavo z revirno pisarno za Dobrepolje še v Predstrugah.
2. Koliko gozdarjev je v Velikih Laščah?
Na krajevni enoti nas je skupaj pet gozdarjev. Vsak gozdar ima svoj revir; tudi jaz poleg vodenja krajevne enote opravljam tudi delo v enem od revirjev.
3. Koliko časa delujete v Velikih Laščah?
V Velikih Laščah delam že 25 let. Zavod za gozdove je bil ustanovljen leta 1994.
4. Katera področja pokrivate?
Sem vodja krajevne enote in vodja revirja Mačkovec.
5. Kako bi opisali vaše delo?
Glavne naloge, ki jih opravljamo, so predpisane z Zakonom o gozdovih. Na tej osnovi smo med drugim zadolženi za odločanje o izbiri drevja za posek, ki ga izvajamo na ravni krajevnih enot. Ker je večina gozdov na območju KE Velike Lašče za razliko od nekaterih drugih delov območne enote Kočevje v zasebni lasti, je naša naloga predvsem delo s številnimi lastniki gozdov.
To pomeni, da smo v stalnih stikih z lastniki gozdov, ki nas pokličejo in povedo, kaj bi želeli delati v gozdu, ali kaj potrebujejo od gozda. Največkrat gre za željo po sečnji. Naša vloga je, da mu na osnovi stanja v njegovih gozdovih, ciljev in usmeritev, zapisanih v gozdnogospodarskih načrtih, ter ukrepov, predvidenih z gozdnogojitvenimi načrti, strokovno svetujemo, kaj je mogoče. Na terenu potem na teh osnovah skupaj označimo drevesa za posek. Če je potrebno in smiselno, svetujemo tudi vlaganje v gozdove v obliki negovalnih del ali obnove gozdov.
Za vse dogovorjene ukrepe v okviru rednega gospodarjenja lastniki gozdov prejmejo odločbe. V primeru raznih napadov škodljivcev, npr. lubadarjev, ali različnih ujm, kot so bile v zadnjih letih žledolom in vihar, kjer gre za nujne sečnje, pa se odločbe za sanitarni posek drevja izdajajo tudi po uradni dolžnosti s krajšimi roki za izvedbo, ki preprečujejo nadaljnje širjenje škodljivih posledic; njihova izvedba je za lastnike gozdov obvezna.
6. Je bilo po ujmah (žledolomu, vetrolomu) potrebno pogozdovanje?
Naj vas popravim, pogozdovanje je strokovni izraz, s katerim opisujemo sadnjo gozdnega drevja na zemljiščih, ki niso gozd. To, kar je bilo ponekod potrebno izvesti po ujmah na gozdnih zemljiščih, pa imenujemo obnova gozda. Na večini površin se je gozd začel uspešno obnavljati sam. Kjer pa obnova ne poteka dobro, lastnikom gozdov svetujemo, da izvedejo umetno obnovo ter jim pomagamo tudi z dobavo ustreznih sadik gozdnega drevja in materiali za njihovo zaščito.
7. Katere vrste dreves se dobro obnavljajo?
V prvi vrsti so se pomladile bukve, tudi smreka, beli gaber, na določenih področjih tudi gorski javor in jelka, ki pa imata težave zlasti zaradi objedanja s strani divjadi. Pa tudi kakšne druge drevesne vrste se v primernih razmerah lepo pomlajujejo.
8. Kaj je nega gozda?
Za razliko od sečnje, kjer lastniki takoj občutijo ekonomski učinek, torej zaslužek od prodaje lesa, je nega nekaj, kar delamo dolgoročno, skoraj za naslednjo generacijo in je temelj skrbnega gospodarjenja. Izjemno pomembna je kot orodje za usmerjanje razvoja gozda, s katerim oblikujemo prihodnost gozdov. Zato je pomembno, da se lastniki gozdov tega zavedajo in vsaj določen del dela in časa v gozdu posvetijo tudi negi. Na primer, pred dvema letoma je gorski javor iz velikolaških gozdov na licitaciji v Slovenj Gradcu dosegel ceno več kot 10.000 EUR za m3, kar si verjetno želijo vsi lastniki. Tega brez ustrezne nege gozda ni mogoče doseči. Poleg vzgoje najkakovostnejših gozdno lesnih sortimentov v zadnjem času stopa v ospredje tudi nega gozda, s katero krepimo stabilnost in odpornost gozda proti negativnim posledicam podnebnih sprememb ter istočasno ohranjamo njegovo biotsko pestrost.
9. Kakšno je stanje naših gozdov?
Za območje KE Velike Lašče je značilno, da so pretežno naravno ohranjeni, nekaj pa je tudi gozdov z umetno vneseno smreko. Gozdovi imajo v splošnem dokaj visoke lesne zaloge in priraščanje glede na povprečje v Sloveniji. Zaradi obilice vode in vodnih virov so tudi dokaj vitalni.
To je tudi zasluga dobrega dela s strani lastnikov gozdov v preteklosti. Tudi v času po najhujših ujmah so se uspeli dobro organizirati in preprečiti še hujše posledice, ki bi lahko sledile zaradi izbruha lubadarja.
10. Naslednji korak od lastništva gozda je industrija oz. predelava. Les je navsezadnje tudi energent. V to smer gre tudi načrtovana kotlovnica na lesne sekance. Zakaj menite, da je les pri nas tako slabo izkoriščen?
Problem je, da so večja lesna podjetja po spremembi sistema leta 1991 večinoma propadla, ker država s svojo gospodarsko politiko ni odreagirala. Trenutno smo na skupnem evropskem trgu in nismo dovolj konkurenčni, da bi konkurirali s tovarnami v Avstriji in vzhodu Evrope. Če bo lastnik prodal dober les, mora tisti, ki ga kupi, imeti dober produkt. Izgubili smo tudi bivši jugoslovanski trg, kamor je lesna industrija največ izvažala. Poleg tega smo izvažali nizkocenovne produkte, v katerih je bilo malo dodane vrednosti. Ob konkurenci naša industrija enostavno ni bila pripravljena za zahodni trg. Dobro delajo manjši mizarski obrati, ki znajo oplemenititi kvaliteten les.
11. Kakšno je stanje gozdov v primerjavi s preteklostjo?
Z obnovo gozdnogospodarskih načrtov na vsakih 10 let temeljito preverimo stanje gozdov in ugotovimo, ali gre razvoj gozdov v smeri zastavljenih ciljev. Na podlagi podatkov iz leta 2020 se je lesna zaloga na območju Velikih Lašč povečala. Površina gozdov je ostala približno enaka. Negovanost v zasebnem gozdu je minimalno zadovoljiva. Lastniki čedalje manj hodijo v gozd. Starejši ljudje so za gozd bolj skrbeli. Včasih je ogromno lastnikov delalo v svojih gozdovih; danes se najema izvajalce. Splošno gledano je glede na danosti stanje dobro. Gozdovi so pred velikimi izzivi. Nekoliko nas skrbijo vplivi podnebnih sprememb; temperature se višajo; v poletnem času ni padavin in vse to vpliva na gozd.
12. Kakšen bo gozd v prihodnosti? Ostaja sestava gozda enaka?
Ravno na podlagi teh ujm, zlasti po vetrolomu, ko je bila na udaru predvsem smreka, se sestava spreminja v korist listavcev in prihajajo bolj proti vrstam, ki so po naravi prisotne na tem področju. Zato lahko rečemo, da se povečuje delež listavcev.
Gozd se bo moral do določene vrste prilagoditi. Če so višje temperature, bodo določene vrste izginjale in določene prihajale. Izginja smreka, saj je pri višjih temperaturah prisotnih več škodljivcev; poleg tega jo dodatno uničujejo še ujme. Zato težimo k temu, da je gozd čim bolj naraven. Nekatere drevesne vrste vremenske spremembe lažje prenašajo. Raziskave s tega področja so tudi še v teku; načeloma naj bile drevesne vrste, ki sedaj rastejo v Mediteranu bolj prilagojene, npr. grška jelka.
13. Kako gledate na problematiko odlaganja odpadkov v gozdove?
V današnjem času, ko bi se že res morali zavedati negativnih posledic takšnih dejanj, se z njimi še vedno srečujemo. Dejstvo je, da odpadki ne sodijo v gozd. Gozdarji opozarjamo nanje in takšna ravnanja tudi prijavljamo pristojnim inšpekcijskim službam. Nezakonito odlaganje odpadkov je prekršek, lahko celo kaznivo dejanje, in ima lahko dolgotrajne negativne zdravstvene, ekonomske in socialne posledice. Glede na zakonodajo je v primeru neodkritosti storilca tega prekrška odgovornost žal na strani lastnika zemljišča.
14. Glede na to, da je narava živa, drevesa rastejo in se čez nekaj let vse spremeni, kako se določa meja v gozdovih?
Gozdarji nismo tisti, ki bi lahko določali meje med posestmi. Za točno določitev parcelnih meja so pristojne geodetske službe in za to predpisani postopki. V primeru postopkov, ki jih z lastniki gozdov vodimo gozdarji, za meje parcel vedno odgovarjajo lastniki gozdov.
Imamo pa gozdarji za svoje delo na voljo dovolj dobre karte in orodja, da si pri orientaciji v prostoru in pri svojem delu lahko z njimi pomagamo. Nekaj pripomore tudi, če so gozdarji v revirju stalni, da poznajo določene posesti in tudi lastnike gozdov.
15. Kako pa je z dostopnostjo do parcel v gozdu?
Dostop v smislu tega, da lahko lastniki gozdov posekan les spravijo iz gozda, je urejen preko gozdnih vlak in naprej na gozdne ceste. Gozdne vlake so v nekaterih parcelah urejene; druge parcele jih nimajo ali pa so stare neustrezne za uporabo z moderno mehanizacijo. Načeloma so gozdovi dobro odprti. Malo je predelov, kjer je še treba delati vlake. Več je potrebno vlagati v redno vzdrževanje, zlasti po sečnji, ko je potrebno vlako urediti v prvotno stanje in jo s tem ohraniti za daljši čas
Če pa parcela ni odprta z vlakami, se na pobudo lastnika gozda izdela ustrezen elaborat, ki je osnova za gradnjo gozdnih vlak. Financiranje izgradnje je na lastnikovi strani. Obstajajo pa določene možnosti sofinanciranja s strani občine, države ali EU.
16. So gozdne ceste ustrezno označene, da se obiskovalci v gozdu ne izgubijo?
Gozdne ceste so prednostno namenjene gospodarjenju z gozdom. Uporabniki morajo gozdne ceste uporabljati v skladu z režimom uporabe, ki ga določi Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z lastniki gozdov in lokalno skupnostjo. Začetki so označeni z znakom, da gre za gozdno cesto; s posebnimi usmerjevalnimi tablami večinoma niso opremljene.
17. V kakšni meri so gozdovi dostopni obiskovalcem? Smo ljudje v gozdu moteči ali dobrodošli?
Gozdovi so v Sloveniji v skladu z Zakonom o gozdovih prosto dostopni za vse, z izjemo omejitev v gozdnih rezervatih ali kako drugače zaščitenih območjih. Torej se vanje vsak lahko poda peš in kot pohodnik, nabiralec, občudovalec.
Prost dostop v gozdove je pridobitev in pravica, ki je prebivalci večine drugih evropskih državah nimajo. Toda v gozdu je treba upoštevati tudi nekatere omejitve in predvsem poskrbeti, da gozd po obisku zapustimo takšen, kot je bil, ko smo vanj stopili.
Na Zavodu za gozdove smo oblikovali skupek pravil, imenovan Gozdni bonton, v obliki navodil, ki naj jih obiskovalci gozda pri obisku upoštevajo. Predvsem se je treba zavedati, da ima vsak gozd lastnika. V gozdu smo gostje, zato upoštevajmo navodila gozdarjev in spoštujmo lastnike gozdov.
V zadnjih letih je obiskovalcev v gozdu vse več. Še posebej je bilo to zaznavno v času omejitev zaradi epidemije. In žal se vsi ne obnašajo več v skladu s pravili in navodili. Predvsem je vse bolj zaznavna nedovoljena vožnja s motornimi štirikolesniki po vlakah in brezpotjih. To je problematika, ki se jo le s težavo rešuje, a povzroča več škodljivih posledic.
18. Vedno aktualna problematika pri nas je problem divjadi in tudi škoda, ki nastane zaradi divjih zveri. Kaj je tu sploh mogoče narediti?
Ja, trenutno se povečuje stalež jelenjadi. Zaznavamo povečevanje obsega škode, tako v gozdu in kmetijstvu. Prihajajo tudi nekatere vrste, ki so v prostoru nove ali pa že dlje časa niso bile prisotne: šakal, štorklje, vidre, nutrija …
Kar se tiče upravljanja z velikimi zvermi, bo verjetno potrebno najti določene rešitve v okviru pristojnega ministrstva za okolje in prostor ter predmetne zakonodaje.
19. Nam lahko kratko predstavite, kako je v potekal teden gozdov?
Teden gozdov je potekal kot vsako leto zadnji teden v maju. Letošnja tema je bila nega gozda: danes za jutri, za naravo, za ljudi.
Pred naš gozd so namreč postavljeni veliki izzivi. Imamo čedalje večje potrebe družbe po materialnih dobrinah in po drugi strani tudi po nematerialnih: klima, voda, rekreacija ... Na drugi strani so tudi zaradi podnebnih sprememb vse večje motnje. Naš ključni izziv je, da se pravilno odzovemo in pravilno prilagodimo gospodarjenje z gozdovi, da bomo lahko zagotovili uresničevanje funkcij gozdov v prihodnosti.
20. Katere so glavne funkcije gozda?
Gozd je zelo zapleten ekosistem, ki ima velik vpliv na okolje. Že zelo zgodaj je človek odkril, da lahko gozd uporablja za različne namene (les za kurjavo, gradnjo bivališč, skrivališč ...). Že stari Rimljani so npr. gozdove delili na gozdove, primerne za svinjsko pašo, in na ostale gozdove.
Danes delimo vloge gozda na tri skupine: proizvodne (lesno-proizvodna, lovsko-gospodarska, nabiralništvo), okoljske ali ekološke (protierozijska, zaščitna, vodna, podnebna, zdravstvena ...) ter socialne (rekreacijska, turistična, dediščinsko-varstvena, obrambna, estetska) vloge gozda.
Človek stremi k temu, da vse denarno ovrednoti. Nekatere vloge gozda je enostavno ovrednotiti, druge nemogoče. Proizvodno vlogo lahko enostavno ovrednotimo, saj na koncu preštejemo denar, ki ga dobimo s prodajo lesa. Nemogoče pa je denarno ovrednotiti npr. estetsko vlogo gozda, ki je predvsem v bližini mest in naselij zelo pomembna.
21. Imamo ljudje ustrezen odnos do gozda oz. kakšen bi ta moral biti?
Večinoma je odnos obiskovalcev in lastnikov do gozda ustrezen. Kot že rečeno, pa so med njimi še vedno izjeme. Želimo si dobrega sodelovanja tako z lastniki gozdov kot z lokalno skupnostjo. Pomembno je, da bi se vsi lastniki zavedali, da je gospodarjenje z gozdom tudi odgovornost do naslednjih generacij in da z njim ravnajo tako, da bodo tudi naši potomci še imeli na voljo vse dobrine iz gozda, tudi les. Tudi gozdarji se trudimo v skladu s sloganom: Skrbno z gozdom, v dobro narave in ljudi.
Angelca Petrič
