Tudi pri nas se srečujemo s povoženimi živalmi na cesti, poginulimi živali na kmetijah ter poginulo divjadjo. Zato smo za več informacij s tega področja zaprosili Špelo Vidrih, dr. vet. med, patologinjo in vodjo Veterinarsko higienske službe.
Kaj je VHS oziroma Veterinarsko higienska služba?
Če nekoliko posplošim, je to služba, ki odvaža poginule živali. Organizirana je po celi Sloveniji in razdeljena na več regionalnih enot: Ljubljana, Maribor, Kranj, Nova Gorica, Novo mesto, Celje in Murska Sobota. V vsaki enoti Veterinarsko higienska služba sprejema naročila o poginulih živalih in potem izvršuje odvoze kadavrov in živalskih stranskih proizvodov iz narave, gospodarstev, cest in javnih površin. Delujemo v sklopu Veterinarske fakultete in smo del Nacionalnega veterinarskega inštituta. Kadrovsko gledano sestavljajo veterinarsko higiensko službo vozniki higieniki in veterinarji patologi, ki vse to skupaj nadzorujejo in vodijo.
Imajo takšno službo vse države v Evropi?
Ne. Slovenija je unikum. Edini smo, ki imamo to tako dobro organizirano. Velika posebnost je tudi to, da je v celoti financirana s strani države in je za uporabnike brezplačna. Kadavre odvažamo brezplačno.
Če ne bi bilo veterinarsko higienske službe, bi živali ležale po cesti?
Verjetno bi se v večji meri srečevali z odvrženimi kadavri; pogosteje bi ti ležali sredi gozdov, ob robovih travnikov ali pa bi bila obveza lastnikov, da poskrbijo za njihovo odstranitev in to tudi finančno pokrijejo.
Kam bi lastnik brez te službe to sploh odpeljal? Na primer konja, ki je težak 500 kg?
Ja, imel bi manj možnosti. V drugih državah imajo organizirane različne zbiralnice oz. mesta, kjer se to lahko odloži, vendar je v Slovenij posebnost to, da je ta odvoz iz gospodarstva, torej s kmetije, organiziran s strani države in brezplačen.
Če nekomu pogine žival, torej samo pokliče?
Tako je. Oglasi se dispečer, prevzame naročilo, sporočite mu naslov in številko gospodarstva ter kaj želite, da služba prevzame. Naročilo pride v računalniški sistem in je najkasneje naslednji dan dodeljeno voznikom.
Potem pride z vozilom higienik?
Ja, imamo več tipov terenskih vozil v tipu pick up-a in kamione, ki omogočajo odvoz od 10 – 12 ton tovora. Ni redkost, da v enem dnevu higienik naloži od 5 do 6 krav.
Koliko ton kadavrov pobere cela služba letno?
Slabih 11.000 ton v celi Sloveniji v enem letu. Torej za en vlak. To je velika količina.
Pobirate samo kadavre ali tudi ostanke oz. klavne odpadke?
Ja, zaenkrat tudi to. Poimenujemo jih sicer z izrazom stranki živalski proizvod. Ker smo podizvajalci družbe Koto, je ta segment sicer plačljiv. Zaračuna se odvoz po kilogramu in prevoz iz gospodarstva.
Če torej pogine žival, je odvoz zastonj, če pa se kolje in ostanejo klavni odpadki, kot so koža in črevesje, se pa te potem stehta in plača odvoz?
Da, higienik oceni okvirno maso in potem po pošti naročnik prejme račun.
Kaj pa če se sprehajam in v gozdu najdem tak kup klavnih odpadkov? Če pokličem, ali moram to plačati?
Ne, če samo prijavite, da ste našli klavne odpadke nekje v naravi, lahko to sporočite na našo dispečersko službo oz. vas bomo preusmeril na območni urad Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Oni po prejetem obvestila opravijo ogled in nam odobrijo odvoz najdenih klavnih odpadkov.
Torej je v tem primeru, vključen tudi inšpektor?
Tako je.
Kdo so higieniki?
Veterinarski higieniki so po izobrazbi običajno veterinarski tehniki. To so tudi vozniki, ki opravljajo odvoze poginulih živali in določeni pomagajo tudi pri njihovem raztelešenju.
Kako se kadaver naloži?
Po našem pravilniku je imetnik živali dolžan, da pripravi kadaver na dostopno mesto. Pripravi tudi dokumentacijo, potni list in higieniku nudi pomoč pri nalaganju živali.
Ko je truplo naloženo, dobi lastnik kakšen dokument?
V zadnjem času je novost, da služba izstavlja elektronska potrdila o odvozu, ki se pošljejo na elektronski naslov lastnika živali.
Če je poginila krava z ušesno številko, jo mora lastnik sam odjaviti ali to uredite vi?
Kravo mora odjaviti lastnik, mi pa moramo to odjavo potrditi. Lastnik krave prijavi pogin živali v veterinarski ambulanti. Tisti, ki imajo urejen lastni dostop do registra govedi, lahko to opravijo sami. Veterinarsko higienska služba nato glede na podatke v našem računalniškem programu prijavo pogina in odvoz kadavra še potrdi.
Kaj pa v primeru divjih živali?
Tu je posebna izjema divji prašič, ki ga odvažamo urgentno. To pomeni nemudoma. Pri tem pozivamo, da se vse najdene poginule ali povožene divje prašiče prijavi na številko 112. S to številko se aktivira državno središče za nadzor bolezni, dežurni patolog in dežurni higienik. Namen je, da se v primeru izbruha afriške prašičje kuge povzročitelj bolezni, to je virus, čim prej najde. Kar se tiče ostale povožene divjadi, je sedaj to pereča problematika, ker je področje zakonsko nedorečeno. Pravno je VHS obvezan odpeljati predvsem domače živali. Praksa je, da divjad pobirajo lovci in potem to mi prevzemamo od njih. A kadavri načeloma ne bi smeli biti na lovskih zbiralnicah. Zato povoženo divjad večinoma pobiramo na mestu povoza.
Kaj je bila največja žival, ki ste jo odpeljali?
To je bil samec dvogrbe kamele, ki je tehtal dobro tono. Prevzet je bil s strani zasebnih lastnikov, ne iz živalskega vrta. Na drugi strani, kar se velikosti tiče, zlate ribice še nismo odpeljali, miši pa. Predvsem iz trgovin, kjer prodajajo male živali in tudi od vzrediteljev teh živali.
Kaj pa čebele?
Če gre za potrditev bolezni hude gnilobe čebelje zalege, odpeljemo tudi te. Pri panjih je namreč problem ta, da je veliko lesenega in kovinskega materiala, ki nam otežuje oddajo teh na prevzemno mesto v podjetju KOTO.
Kam odpeljejo kadavre veterinarski higieniki?
Končna točka je zbiralnica podjetja KOTO, ki je v okolici Ljubljane; tam se zberejo vsi kadavri iz regionalnih enot. V podjetju to predelajo v maščobe in ostale elemente. Ne gre pa to v hrano za živali. Živalski stranski proizvodi se delijo v več kategoriji. Mi imamo opravka s kategorijo 1, kar gre neposredno v odstranitev. V hrano za živali pa so lahko vključeni le na primer odrezki iz klavnic, ki so slabše kvalitete in neprimerni za hrano ljudi.
Ko se kadavri naberejo v zbiralnici, kaj se zgodi? Na njih potekajo tudi raziskave?
Kjer je prišlo do kakšnega pogina živali, opravi pregled patolog. Če pride do ponavljajočih se odvozov z iste lokacije, izvede veterinar patolog nadaljnje raziskave. Dolžni smo preveriti, da ne gre za kakšno kužno bolezen.
Je kakšen poseben režim, kako morajo higieniki ravnati v primeru izbruha kužne bolezni?
Pripravi se posebne ukrepe. Idealno je, če to vemo že prej. Velikokrat pa ni tako. Če se higienika napoti na odvoz, kjer je prisotna posebno nevarna kužna bolezen, ima pot samo tja in takoj nazaj v secirnico. Pri tem poskrbimo, da so zaprte vse odprtine na tovornem delu vozila, da se prepreči iztekanje telesnih tekočin iz kadavrov. Poskrbimo tudi za dodano zaščitno opremo za voznika, opremimo vozilo z razkužilom in tako naprej.
Ali veterinarski higieniki sodelujete tudi pri izbruhu ptičje gripe?
Tako je. Pri izbruhu pri domači perutnini so ob tem posebna navodila tudi za lastnika. Če gre za izbruh pri divjih pticah, kot so labodi in race, se izvede interventni odvoz najdenega kadavra.
Delo higienika je tudi fizično naporno. Potrebno je naložiti kadaver, urediti dokumentacijo in biti pozoren na varno rokovanje s kužnim materialom. Čuvati mora svoje zdravje ter zdravje vseh, ki mu pomagajo. Domačo perutnino vse bolj pogosto naložimo v posebne kante.
Je to nevarno za higienika?
Ja, imamo več vrst ptičje gripe. Ene so nevarne za ljudi, druge ne. Če je nevarno, sledijo dodatni ukrepi: skafandri, maske, očala, obujke in tako opravljen higienik nato prevzame kadavre na mestu pogina.
Kaj če se mi kot nevestnemu lastniku ne ljubi poklicati in kadaver odvržem v gozd?
To pomeni, da se lahko širijo možni patogeni v naravo. To ni smiselno. Še zlasti zato, ker ta odvoz brezplačno izvrši naša služba.
Kaj pa če bi inšpektor ali uprava za varno hrano izvedela, da sem odvrgel poginule živali, kaj bi se zgodilo?
Sprožen bi bil prekrškovni postopek. Uprava ima možnost, da izsledi lastnika. Vsekakor je to nesmiselno početi, sploh ker je služba brezplačna. Nima smisla tvegati kakšne kazni. Možnost oddaje naročila je 24 ur na dan. Naročila sprejemamo tudi elektronsko. Na spletni strani Veterinarske fakultete je mogoče oddati spletno naročilo za odvoz kadavra, tako da pozivam, da se pogin prijavi takoj. Naročila obravnavamo glede na vrstni red oddaje. Tudi na spletni strani vaše občine imate kontakt za prijavo pogina.
Kako pa je s poginulimi hišnimi ljubljenčki?
Evtanazirane pse odpeljemo tudi mi. Pri tem dobite potrdilo in s tem potrdilom o odvozu odjavite psa v veterinarski ambulanti. S tem ni dodatnega stroška odvoza psa.
Kaj pa, če me skrbi, da bi v moji reji ugotovil kakšno kužno bolezen?
Prikrivanje možne bolezni v reji je tako, kot če bi neuspešno gasil požar. Slej ko prej ne moreš več prikrivati. To pomeni škodo sebi in lahko tudi drugim, saj obstaja nevarnost širjenja hudih bolezni. Vedno smo pripravljeni pomagati lastniku, ki ima težavo. Določeno finančno breme preiskav lahko prevzamemo tudi mi. Trudimo se iskati rešitev.
