BARBARA MARINČIČ JE PO ŠTUDIJU SLOVENISTIKE PRIČELA SVOJO POKLICNO POT V KNJIŽNICI NA BREZOVICI. SEDAJ JE VODJA OBMOČNE ENOTE KNJIŽNICE PREŽIHOV VORANC, KI POKRIVA TUDI NAŠO KNJIŽNICO FRANA LEVSTIKA VELIKE LAŠČE.
»Knjižnica ponuja tudi elektronske knjige spletnega portala Biblos. Do Biblosa lahko dostopa vsak član knjižnice tudi s svojo napravo (telefon, tablica, računalnik).«Kakšna je bila vaša poklicna pot?
Želela sem delati kot profesorica slovenščine, za kar tisti trenutek, ko sem iskala zaposlitev, ni bilo na razpolago delovnega mesta. Moj zaključek študija je sovpadel s prostim delovnim mestom v knjižnici, kjer sem delala že kot študentka. Od leta 2001 sem zaposlena v Knjižnici Prežihov Voranc. Imela sem priložnost delati na različnih delovnih mestih. Na začetku sem se ukvarjala z bibliopedagoško dejavnostjo. Vodila sem ure pravljic in ustvarjalne delavnice. Potem sem že zasnovala nekatere projekte. Prvi je bil Viški višek, kjer smo želeli popularizirati obvezna domača branja, naslednji pa Dajmo jim vetra. Ta poteka še danes z namenom, da se spomnimo obletnic izida slovenskih klasičnih besedil za otroke, kot so Bratovščina Sinjega galeba, Maček Muri, Zmaj Direndaj. Pozneje sem bila vodja Knjižnice Grba, ki je bila v velikem vzponu zaradi selitve v gosto stanovanjsko sosesko in še danes beleži zelo visok obisk. Delo sem nadaljevala kot vodja oddelka za nabavo gradiva. Po letu 2008, ko so nabavo gradiva prevzele skupne službe novoustanovljene Mestne knjižnice Ljubljana (MKL), sem prevzela vodenje prireditvene dejavnosti v Knjižnici Prežihov Voranc. Leta 2015 sem postala vodja območne enote Knjižnice Prežihov Voranc.
Kako je organizirana Mestna knjižnica Ljubljana?
MKL deluje na področju Ljubljane in 8 primestnih občin, občine Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Horjul, Ig, Škofljica, Velike Lašče in Vodice. Knjižnice primestnih občini so pogodbene partnerice MKL. V MKL je ustanovljenih 5 knjižnic mestnega območja: Knjižnica Prežihov Voranc, Knjižnica Šiška, Knjižnica Bežigrad, Knjižnica Otona Župančiča in Knjižnica Jožeta Mazovca, ki skrbijo za mrežo knjižnic svojega teritorija.
Kako pa je skrbite za kraje, ki so tudi precej oddaljeni od Velikih Lašč?
Za oddaljene kraje je dostop urejen s Potujočo knjižnico, ki te kraje obiskuje. Konkretno deluje v okviru Knjižnice Frana Levstika tudi amaterska Knjižnica Rob. Zanjo MKL nabavlja in strokovno obdeluje gradivo; v njej pa deluje knjižničar, ki ni redno zaposlen v MKL. Želimo si, da bi Knjižnico Rob nadgradili s tem, da bi bila izposoja gradiva vključena v sistem COBISS. MKL bo omogočala še večji dostop do gradiva s storitvijo naročanje gradiva v drugih knjižnici, kar pomeni, da bodo lahko člani Knjižnice Frana Levstika naročili katero koli knjigo iz katere koli enote. Sedaj je bilo to omogočeno le za vračilo gradiva.
MKL nosi v svojem imenu besedico mestna. Ta opis za Velike Lašče ne drži. Kako poteka združevanje takšnega števila med seboj različnih enot?
MKL pripravlja segmentiranje prebivalcev posameznih lokalnih območjih. Ugotavlja posebnosti na nivoju mesta, četrtnih skupnosti in občin. Na eni strani upošteva strukturo po starosti, spolu, izobrazbi, na drugi pa naravne danosti okolja, v katerem deluje knjižnica, lokalne posebnosti in tradicijo, dogajanje v društvih, kulturnih organizacijah, gospodarstvu in na podlagi tega prilagaja programe za posamezno knjižnico.
Z vodjo Knjižnice Frana Levstika Majo SmoleGlede na to, da iz naših krajev prihaja Trubar, bi morali reči, da je knjiga tu doma. To drži?
Kakor poznam mrežo Knjižnice Prežihov Voranc, lahko rečem, da so Velike Lašče ena najbolj dejavnih občin pri poudarjanju literarne zapuščine svojega kraja. To lahko opazimo na nivoju Občine, ki daje največ sredstev za nakup novega gradiva na občana v mreži MKL in seveda tudi na nivoju raznih dejavnosti, tako prireditev kot vključevanja knjižnice v druge segmente dogajanja v občini. Zelo se mi zdi pomembno, da je knjižnica začela s tradicionalnimi Stritarjevimi in Levstikovimi večeri. Kot opazovalec lahko rečem, da tudi Trubarjeva domačija lepo skrbi za svojo zapuščino.
Pomen dostopa do knjižnice oz. knjižničnega gradiva v manjših krajih?
Knjižnica je pravzaprav osnovna dobrina, ki omogoča dostop do knjig, kulture in znanja. Knjižnice so pogosto edina središča za združevanja, srečevanja in različne kulturne prireditve. Ne glede na velikost kraja se mi zdi dostop do knjige osnovnega pomena.
Koliko knjižničnega gradiva imamo v Velikih Laščah in kako sodobno je?
Knjižnica Frana Levstika vključuje v svojo zbirko sodobno založniško produkcijo, ki je uravnotežena v smislu kakovosti in glede na razmerje gradiva za odrasle in mladino ter strokovne knjige in leposlovje. V primerjavi z ostalimi knjižnicami ni nobene razlike. Ker pa je merilo za dotok gradiva število prebivalcev občine, knjižnica žal ne more dobiti vse produkcije, ki izhaja. Zato je pomembna premišljena nabavna politika, ki skrbi, da je zbirka čim bolj kakovostna in hkrati odgovarja tudi na povpraševanje po določenih knjigah med bralci.
Katere knjige ljudje berejo najraje?
Odrasli najraje berejo uspešnice, kriminalke in ljubezenske romane; med otroki že nekaj let prevladujejo fantastične pripovedi; veliko povpraševanja je tudi po stripih. Z različnimi projekti in dejavnostmi zelo poudarjamo izpostavljanje kakovostnega gradiva, tako leposlovja kot strokovne literature. Tak primer je npr. projekt Mesto bere, v katerem sodeluje tudi lepo število občanov Velikih Lašč in ki v središče postavlja sodobno slovensko in svetovno klasično literaturo. Za otroke MKL vsako leto izda Priročnik za branje kakovostnih knjig in podeljuje znak kakovosti mladinskih knjig zlata hruška.
Kakšnega tipa bralce imamo v Velikih Laščah v primerjavi z ostalimi enotami, ki jih pokriva MKL?
Opažamo, da občani Velikih Lašč bolj sprašujejo po slovenskih avtorjih kot v nekaterih drugih enotah. Sicer pa ni kakšnih večjih razlik; sledijo založniški produkciji in si predvsem želijo prebrati novosti, ki prihajajo na knjižni trg.
Kako skrbite za otroke, sodelujete s šolo in vrtcem? Kaj pa ostale starostne skupine?
Knjižnica že vrsto let s projektoma Ciciuhec in Rastem s knjigo sodeluje s šolo in vrtcem. Knjižica oddaljene kraje, kot je na primer enota vrtca na Karlovici, obiskuje kar tam; tako jim je omogočen dostop do knjige in ur pravljic ... V okviru projekta Rastem s knjigo s pomočjo Javne agencije za knjigo vsak sedmošolec prejme knjigo, obišče splošno knjižnico in se seznani z njenim delovanjem. Za najmlajše sicer organiziramo tudi ure pravljic, ustvarjalne delavnice; otroci med sedmim in dvanajstim letom lahko sodelujejo v projektu Poletavci, tisti stari od trinajst do šestnajst let pa pri Najpoletavcih. Oba projekta spodbujata prostočasno branje. Za računalniške navdušence pripravljamo spletni kviz Robinzonijada v informacijski džungli, ki je dostopen na spletni strani MKL.
Kaj pa druge starostne skupine?
Kot sem že omenila, za odrasle poteka projekt Mesto bere, v poletnem času pa branje še posebej spodbujamo s projektom Maček v žaklju. To so paketi presenečenja, kamor knjižničarji zapakirajo različno kakovostno literaturo, z različnimi temami in različnim poreklom avtorja. Tako dosegamo širok krog bralcev, ki povedo, da so bili z izbranimi deli zelo zadovoljni.
Kdo ni vaš uporabnik, a bi moral postati?
Seveda si želimo, da bi to bili vsi. Knjižnica se kar precej ukvarja s tem, kako priti do neuporabnikov. Zato se trudimo tudi z različnimi prireditvami in delavnicami, da bi v knjižnico pritegnili tudi tiste, ki v knjižnico še ne hodijo, a bi jih obisk kakšnega dogodka k temu nagovoril. Menim, da je knjižnica prostor, kjer vsak lahko najde nekaj zase, od revij, filmov, beletristike, strokovnih knjig z različnih področij, zdrave prehrane, zdravljenja in zdravega načina življenja do politike, vzgoje, psihologije, umetnosti in znanosti. Uporabniki knjižnice so lahko tudi tisti, ki ne uporabljajo njenih fizičnih storitev. Knjižnica namreč na spletni strani ponuja dostop do elektronskih virov, digitalnih časopisov, zvočnih knjig, pretočnih video vsebin z zbirko nagrajenih filmov in dokumentarcev. Tudi vpis lahko uredimo preko spleta. Knjižnična ponudba lahko naslovi prav vsakega prebivalca, zato si želimo, da bi bili prav vsi njeni uporabniki.
Knjižnica ves čas išče načine, da bi približala branje različnim skupinam uporabnikov, pripravlja priporočilne sezname, ki so dostopni v knjižnici, na spletni strani izpostavlja gradivo, predstavlja različne nagrajence in s tem informira o trendih tako v založništvu kot literarni produkciji. Občina Velike Lašče kot zibelka slovenske knjige lahko to izkoristi kot prednost in poskrbi, da je knjiga prisotna ob vsaki priložnosti.
Kako ste zadovoljni z obiskom v Velikih Laščah? Koliko je članov in koliko jih prihaja redno?
Obisk knjižnice je bil do leta 2019, torej pred epidemijo covida-19, v porastu in prav tako članstvo. Zadovoljstvo je najlažje meriti s primerjavo. V Knjižnico Frana Levstika je včlanjenih 17 % prebivalcev občine Velike Lašče, kar je manj od slovenskega povprečja, ki znaša približno 22 % (v občini deluje še Potujoča knjižnica in Knjižnica Rob; njuni člani tukaj niso upoštevani). V primerjavi z nekaterimi evropskimi državami je ta razlika še večja; na Danskem je npr. 29 % prebivalcev članov splošne knjižnice. V Knjižnico Frana Levstika je bilo leta 2019 včlanjenih 692 članov, od tega 233 mladih in 459 odraslih. Zaradi izposoje gradiva jo je obiskalo 7.762 članov, 2.121 mladih in 5.641 odraslih. Večina članov knjižnico obiskuje redno, nekateri pa samo v poletnem času, ko si lahko vzamejo čas za branje.
Se obisk knjižnice povečuje, zmanjšuje ali stagnira? Koliko je članov in kakšna je njihova struktura?
Obisk knjižnice je v zadnjih letih zmerno naraščal; po situaciji z epidemijo žal opažamo upad obiska in zato nas tu čakajo veliki izzivi. Upad obiska opažamo tudi med populacijo študentov, kar je sicer običajen pojav, ker odidejo v večje kraje in za njih krajevna knjižnica ni več primarna knjižnica. Želimo si tudi večje število članov v starosti od 30 do 49 let, zato se trudimo s programi za družine, da bi v knjižnico privabili ne samo otroke, ampak tudi starše. Najpomembnejše se nam zdi, da bralne navade in obiskovanje knjižnice usvojijo otroci, saj knjiga tako ostaja stalnica v življenju kljub manj ali nebralnim obdobjem.
Kako skrbite za domoznanstvo v Velikih Laščah? Poteka tudi tu digitalizacija vsebin?
Knjižnica organizira enkrat letno Stritarjev in enkrat Levstikov večer v spomin na velike literate, ki prihajajo iz Trubarjevih krajev. Tako poudarjamo zapuščino Velikih Lašč. Sicer ima Mestna knjižnica Ljubljana specialno knjižnico, to je Slovanska knjižnica, ki hrani tudi gradivo domoznanskega pomena, do katerega lahko dostopajo vsi člani MKL, torej tudi člani Knjižnice Frana Levstika.
MKL redno digitalizira domoznansko gradivo; za to centralno skrbi Slovanska knjižnica, ki vnaša tudi vsebine na portal Kamra. To je domoznanski portal, ki ima že zelo bogato zbirko domoznanskih besedil. Tudi Knjižnica Frana Levstika tja shranjuje svoje dogodke s področja domoznanstva.
Ste z odpiralnim časom zadovoljni?
Odpiralni čas sicer zadostuje pravilniku o delovnem času; seveda bi bil odpiralni čas uporabnikom še prijaznejši, kar pa je povezano s kadrovsko razpoložljivostjo. Skušamo se prilagoditi potrebam uporabnikov, zato je knjižnica večkrat odprta popoldne; v dopoldanskem času je odprta predvsem zato, da je dostopna vrtcem in šolam.
Knjižnica uvaja možnost vračila gradiva v času zaprtosti. Gradivo bo možno ne glede na to, ali bo knjižnica zaprta, vrniti v zabojnik pri vhodu v Levstikov dom. Vračilo se bo evidentiralo ob naslednji odprtosti. V tem času zamudnina ne bo tekla.
Knjigomat v Knjižnici Prežihov VorancKaj pa prostori, v katerih deluje knjižnica?
Občina zgledno skrbi za prostore Knjižnice Frana Levstika, vendar pa je potrebno vedeti, da gredo sodobni trendi v to smer, da knjižnice niso le prostor za shranjevanje gradiva, ampak postajajo dnevne sobe kraja. Namenjene so vse bolj tudi zadrževanju v knjižnici z možnostjo po prijetnem, ležernem preživljanju prostega časa ali različnih aktivnostih, od igranja različnih družabnih iger, uporabe računalnika ali drugih tehnologij do druženja in branja. Zato bi si želeli, da bi bila knjižnica večja, ker so trenutni prostori prerasli potrebe.
Predvsem bi si želeli, da bi bila knjižnica v pritličju ali pa dostopna z dvigalom, ker imajo sedaj invalidi in tudi starši z vozički otežen dostop. Pomembna je tudi umeščenost knjižnice. Želimo si, da bi bila knjižnica tudi v bodoče v središču kraja in ne nekje na obrobju. V zadnjem času je kar nekaj knjižnic umeščenih v trgovske centre, komplekse oz. nakupovalna središča, kar se je prav tako izkazalo za dobro prakso.
Knjižnica si seveda želi, da bi občina v perspektivi našla večje in dostopnejše prostore, saj bi s tem omogočala prebivalcem, da bi se dalj časa zadrževali v knjižnici. Tako bi lahko nudila prostor za srečevanje staršev z otroki, medgeneracijsko druženje, druženje mladih, prostor za ustvarjanje; na razpolago bi imela večji prireditveni prostor. Tako bi postala pravo središče lokalne skupnosti.
Ali ljudje pri nas uporabljajo elektronske storitve knjižnice?
Jih uporabljajo. Uporabnikov elektronske knjižnice je približno 10 %, kar je tudi odstotek v Velikih Laščah. Knjižnica Frana Levstika ima na razpolago tudi bralnik, ki si ga lahko izposodijo člani knjižnice in tako dostopajo do elektronskih knjig. Bralniki so tablični računalniki, ki imajo naložene aplikacijo za branje elektronskih knjig. Mestna knjižnica Ljubljana ponuja elektronske knjige spletnega portala Biblos. Do Biblosa lahko dostopa vsak član knjižnice tudi s svojo napravo (telefon, tablica, računalnik).
Kako sodelujete z drugimi knjižnicami?
Mestna knjižnica Ljubljana je partner s številnimi knjižnicami. Zlasti na območju osrednje Slovenije potekajo strokovne izmenjave, sodelovanje v projektih. Lahko rečemo, da je Mestna knjižica Ljubljana pogosto strokovno gonilna sila. Vsa povezovanja vplivajo na delovanje posamezne krajevne knjižnice, kot je Knjižnica Frana Levstika, če to seveda knjižnica zazna kot dobrodošlo za njen razvoj.
Katere prireditve vse organizirate? Kdo je ciljna publika?
Za odrasle organiziramo različna predavanja, srečanja z avtorji, razstave z dogodkom ob odprtju, pogovore o knjigah, za otroke pa ure pravljic, ustvarjalne delavnice, razstave knjig. Knjižnica sodeluje pri občinskem prazniku, kar je odlična priložnost, da privabi nove člane. Pri organizaciji prireditev skušamo slediti povpraševanju uporabnikov, zato smo pred kratkim med njimi izvedli tudi anketo. Še vedno je veliko zanimanje za potopisna predavanja, zlasti če jih pripravi kakšen domačin. Mlade skušamo v knjižnico privabiti z organizacijo filmskih večerov.
Kako sodelujete z lokalno skupnostjo? Kako se financira knjižnična dejavnost?
MKL je zelo zadovoljna s sodelovanjem z lokalno skupnostjo, ki je knjižnici zelo naklonjena. Kot sem že omenila, Občina prispeva največji delež finančnih sredstev za gradivo na prebivalca v mreži MKL. Prisluhne potrebam po nakupu knjižnične in računalniške opreme, s čimer omogoča, da se knjižnica razvija, sledi sodobnim trendom in je enakovredna ostalim knjižnicam v mreži. Knjižnica dobro sodeluje tudi z vrtcem in šolo, kulturnimi društvi, glasbeno šolo. Dragoceno je tudi sodelovanje pri oglaševanju knjižnične dejavnost v vseh medijih, s katerimi občina razpolaga.
Dokaz, da ima občina velik posluh, je tudi to, da se je odzvala s sodelovanjem v projektu Knjižna polička na delovnem mestu. Knjižnica Prežihov Voranc vsako leto v nekaj delovnih organizacij pripelje knjige, ki so na razpolago zaposlenim, da si jih izposojajo in lažje dostopajo do gradiva. Niso omejeni z rokom vračila in plačilom članarine. Tako smo želeli približati knjige delovno aktivnim, ki se ne odločajo za obisk knjižnice zaradi pomanjkanja časa. Da je k temu pristopila tudi Občina Velike Lašče, se nam zdi še posebej dobra promocija projekta.
Kako preživljajo ljudje čas v čitalnici?
V knjižnici je kar nekaj otrok vozačev, ki v čitalnici koristno izkoristijo čas, ko čakajo na šolski avtobus, saj se lahko učijo in delajo domačo nalogo. V čitalnici se zadržujejo tudi odrasli, ki v njej prebirajo časopise in revije. Uporabe lastnih naprav v čitalnici, kot to opažamo drugje, v Knjižnici Frana Levstika še ni veliko.
Čitalnica je v Knjižnici Frana Levstika edini prostor, kjer lahko obiskovalci posedijo. Sodobni trendi kažejo, da si mladi želijo v knjižnici več prostorov za posedanje, počitek in druženje. Prav tako se v knjižnici radi zadržujejo tudi starejši, lahko tudi ob pitju kave ali čaja. Sodobnejše zasnovana knjižnica bi lahko ponujala še več možnosti za zadrževanje v knjižnici in vsem prebivalcem omogočala kakovostno preživljanje časa.
V katero smer bo šel razvoj v prihodnje?
Knjižnice so vse bolj usmerjene v avtomatizirano izposojo gradiva z namenom, da bi zaposleni lahko več časa posvetili uporabnikom in izvajanju različnih dejavnosti. Poleg tega sodobne knjižnice izvajajo različne programe tako imenovanih kreativnic, kjer so uporabniki aktivni obiskovalci knjižnic. Te kreativnice so na eni strani tehnološko usmerjene, imajo 3D tiskalnike, različne računalniške delavnice in nudijo možnost spoznavanja in uporabe sodobne tehnologije. Po drugi strani omogočajo sodelovanje pri tradicionalnih opravilih: šivanje, kuhanje, ročne spretnosti, vrtnarjenje. Eni in drugi programi povezujejo lokalno skupnost; hkrati ji omogočajo vseživljenjsko izobraževanje. Ravno pred kratkim sem zasledila moto, ki pravi, da smo nedolgo tega razmišljali o tem, da so knjižnice srce posamezne skupnosti. Vse bolj prevladuje mišljenje, da je skupnost srce knjižnice.
Angelca Petrič, občinska uprava
