DJ Yoco prihaja iz Dvorske vasi. Čeprav je bilo predvideno, da bo sledil očetovim stopinjam in po srednji lesarski šoli prevzel doma mizarsko obrt, je bil klic glasbe močnejši in tako svoj kruh že 20 let služi v glasbeni industriji.
Kako zgleda delo DJ-ja?
Vsak misli, da je zelo enostavno. Malo pobrskaš po YouTubu pa gre. V resnici ni tako. Delo se začne že doma, saj je treba pripraviti glasbo in opremo. Včasih je bilo potrebno kupovati CD-je, plošče; sedaj se glasbo kupi na spletu ali jo dobi od izvajalcev in založb. Pred dogodkom je treba izbrati in pripraviti prave skladbe, pripraviti opremo, vse skupaj zložiti v avto ali kombi, dostaviti na prizorišče, namestiti tam vse potrebno in nato izvesti dogodek po najboljših močeh. Po končanem dogodku je treba še vse pospraviti. DJ je tisti, ki prvi pride in zadnji gre. Ljudje si ne znajo predstavljati, da ni to samo malo YouTuba in dva zvočnika, saj je veliko več. Treba je imeti opremo, glasbo, znanje in neko sposobnost, da dojameš, kaj ljudje želijo. Čutiti moraš ljudi, čutiti moraš muziko. Imeti moraš torej posluh za glasbo in ljudi. Če tega nimaš, ti nobena oprema ne pomaga.
Sem DJ, ki je prisoten na vseh področjih, tako na javnih koncertih, festivalih, veselicah kot tudi na zasebnih zabavah. Delam vse od animacije do pomoči pri organizaciji. Živim samo od tega in samo za to. Četudi bi bila kakšna druga služba, bi morala biti predvsem povezana s tem. Sodelujem pri pripravi videospotov, športnih prireditev kot je npr. motocross in povsod, kjer je delo povezano z glasbo. Ni mi pomembno, ali sem na dogodku samo DJ ali posojevalec opreme ali kot ozvočevalec ali organizator. Delam čisto vse. Decembra je veliko dela s poslovnimi zabavami za podjetja. Zato je bil lanski december zelo težak za nas in upam, da letos ne bo spet vse zaprto, ker drugače bo za vse nas s te branže še ena težka zima.
Kdo vas največkrat najame?
Najame me lahko čisto vsak, ki si želi dobro zabavo. Nekaj je rednih klubov, rednih organizatorjev prireditev, sicer pa je za zasebne zabave najboljša reklama od ust do ust oziroma s priporočili. Tudi sam najraje delam po priporočilih. Angažirajo me seveda tudi posamezniki za rojstne dneve, poroke, piknike, otroške zabave ... Vrtel sem tudi za kar nekaj domačinov, za 40-letnice, 50-letnice ... Največkrat me torej najamejo različni organizatorji prireditev in zasebniki za posamezne dogodke.
Kje vse delate in kako pogosto delate v domači občini?
Delam po celi Sloveniji - zdaj sem tu zdaj sem tam. Vedno si bolj cenjen drugje kot doma. Tako je pač v vsakem poslu, ne le našem. Seveda skušam biti prisoten tudi v domačem okolju, kolikor se le da. Kakšnega lokala, kjer bi kaj vrteli v Laščah, nimamo več, da bi bil recimo kakšen nočni klub oz. prostor, kjer bi se dogajali žuri. To mogoče v Laščah manjka. Zato razmišljam tudi v tej smeri. Seveda pa upam, da bo korone in z njo povezanih omejitev čimprej konec.
Praznujete 20 let dela kot DJ?
20 let štejem od prvega javnega nastopa. To je prvi večji nastop pred nekaj tisoč ljudmi v diskoteki Life v Domžalah, ob maturantski paradi. Seveda sem to delal že prej kot hobi. Že prej sem vrtel po raznih rojstnih dnevih, a to je bilo bolj spoznavanje dela.
Kako ste začeli? Ste imeli od nekdaj radi glasbo?
Kot otrok sem hodil k pevskem zboru celo osnovno šolo; glasba je bila nekje ves čas prisotna v meni. Noben od staršev ni glasbenik, ampak tudi moj oče je imel prvo delovno mesto na RTV-ju. Sledili so nastopi kot valeta za osmi razred in rojstni dnevi. Kot najstnik sem vzel nahrbtnik, dal notri mešalko in šel z motorjem na teren vrtet glasbo.
Kakšno glasbo vrtite? Ima prednost vaš okus ali okus naročnika?
Glasba je odvisna od vrste dogodka. Delam tudi na radiu. Spekter je širok in vrtim popolnoma vse. Na festivalih se vrti elektronska glasba, v klubih glede na vrsto kluba; na zasebnih zabavah in rojstnih dnevih je to odvisno od želje naročnika v skupnem dogovoru, kaj želijo: pop, rock, dance, house, slovensko, hrvaško, tujo, mešano, starejšo glasbo ali najnovejše hite ... Eno je glasba, ki jo poslušam jaz; drugo je glasba, ki jo želijo ljudje.
Kaj pa pozne nočne ure?
Predvsem imamo DJ-i obrnjen bioritem. Podnevi spimo, ponoči delamo. Na to se je treba navaditi. Če nisi navajen tega življenja, je težko. Od 16. leta naprej delam tako in mi je normalno biti pokonci celo noč. Zame je normalno biti cel teden po klubih ali cel vikend na festivalu, nato iti naprej na poroko ali Abrahama in še naprej na nedeljski piknik ali krst ... Je pa to lahko težava za partnerje, družino in prijatelje. Oni težje dojamejo naš bioritem. Takrat, ko se drugi zabavajo, DJ dela. Če drugega ne, se postavljajo luči, oder, ozvočenje ...
Na katerih večjih dogodkih v Velikih Laščah in okolici ste sodelovali?
V Velikih Laščah je to Rocktronica vsa začetna leta, ko sem bil tudi pobudnik in soustanovitelj, potem Peti inu obstati; v okolici in po Sloveniji so to Švic, Woodland, Castle Festival, Schengenfest, Eco festival, Butik Festival ... Vrtel sem tudi v diskoteki Buldog v Kočevju, v lokalu Mina v Velikih Laščah, Roziki na Turjaku in v Dobrem Polju pri Adamu, Krajčku, Majolki, v Grošu Grosupljem, v KMŠ-ju, Cvetličarni, v Ljubljani ... Prisoten sem bil že skoraj po vseh klubih v Sloveniji in na festivalih kot DJ ali kot ozvočevalec ali posojevalec DJ opreme, ozvočenja in luči.
Želel bi si, da bi se v Laščah še veliko dogajalo, da bi bili dogodki ob začetku šolskega leta, ob zaključku šolskega leta, da bi bogato ponudb veselic dopolnili tudi z drugimi dogodki. Manjka dogodkov, čeprav imamo dobro infrastrukturo. Je pa res, da je trenutno vse malo zaustavljeno zaradi covida-19 in s tem povezanimi ukrepi. Ne moreš tudi naprej predvidevati, kako bo z uspehom enega dogodka.
Kakšno opremo potrebujete?
Uporabljam opremo priznanih izvajalcev in se trudim, da je najboljšega cenovnega in kvalitetnega ranga. Boljše kot kupiš, za dlje časa imaš. Če poceni kupiš, dvakrat kupiš. Uporabljam profesionalno opremo tako za delo DJ-a kot za delo ozvočevalca in lučkarja. Pri izposojanju DJ opreme se vedno trudim, da nudim le najboljše.
Po kom se zgledujete?
Zgledov je kar nekaj. Od svetovno priznanih DJ-je do organizatorjev festivalov, kot so Tomorrowland, Qlimax, Sensation White in drugi. Kar se tiče DJ-jev, so to vsa velika uspešna imena, od Slovenije do tujine, od Umeka do Tiestota.
Sicer ste zaposleni. Kako ocenjujete slovensko poslovno okolje?
Delam kot samostojni podjetnik. Sem svobodnjak; delam za vse naročnike, klube, festivale, radije; redno sodelujem z radiem Zeleni val. Slovenija je majhna, a če si dober, prepoznaven in se trudiš, je dela dovolj za vse.
Od kod ljubezen do glasbe?
Prirojena in položena v zibko. Kot otroka so me zanimale kasete. Rad sem snemal glasbo, ki se je vrtela po radiu, in potem glasba preko interneta ... Spomnim se, da je trajalo včasih celo večnost, da bi si naložil eno pesem z interneta. Glasba je neka sila, ki me spremlja od rojstva. Všeč mi je od majhnih nog, tudi v smislu tehnike. Pa četudi je šlo za navaden avto radio, me je kot otroka ta zanimal.
Tudi sami ustvarjate glasbo?
Tudi. Veliko delam produkcije za radijske potrebe. Po drugi strani pa delam tudi remikse obstoječih komadov. Delam radijske reklame, podlage, oddaje, mikse in glasbo za te potrebe.
DJ imate tudi svoje združenje. Čemu je namenjeno? Kako sodelujete med sabo?
Ja, kar nekaj nas je v ekipi. Med seboj smo solidarni. Pred epidemijo smo se tudi enkrat letno dobili na sestankih. Drug drugemu dajemo delo; če je en zaseden, se nadomeščamo. Skrbimo drug za drugega. Smo kar povezani, saj le tako uspeš, da delaš v sodelovanju z drugimi in delaš z vsemi. Zmeraj mora biti za tabo ekipa, ki ti pomaga ali te zamenja, če pride do kakšnih težav.
Kakšni so vaši cilji v prihodnje in v katero smer pričakujete, da bo šel razvoj?
Cilji za prihodnje so vsekakor biti še bolj uspešen v svojem delu in biti prisoten na čim več dogodkih, festivalih ter vrteti in razveseljevati staro in mlado.
Kar se tiče razvoja opreme, mi je seveda všeč, da tehnika napreduje in tudi sledim razvoju, da manjši zvočniki dajejo več moči, da mešalke digitalno veliko več omogočajo. Kar se tiče razvoja tehnike, gre to zagotovo v pozitivno smer. Kar se tiče glasbe, je ta včasih v razvoju res razumljiva samo mladim. Če gledamo s strani glasbe, sam pri sebi rajši vrtim starejšo glasbo, saj je šel razvoj pri mladih v nek cvet, zlasti kar se tiče balkanskih izvajalcev.
Kaj pogrešate na slovenski glasbeni sceni?
Predvsem pogrešam to, da jo premalo vrtijo druge radijske postaje in jo ljudje premalo cenijo in rajši poslušajo balkansko glasbo oz. drugo tujo glasbo. Sem velik podpornik slovenske glasbene scene. Sodelujem tudi z glasbenimi izvajalci pri izdelavi videospotov. Če bi jo ljudje bolj cenili, bi bila ta glasba lahko tudi še bolj kvalitetna. A kot kaže, ljudje nimajo dovolj interesa vlagati v slovensko glasbo, saj nima dovolj poslušanosti. Žal je slovenska glasba premalo cenjena.
Katera pa je vaša najljubša zvrst glasbe oz. izvajalec?
Poslušam in vrtim vse; osebno imam najrajši hardstyle, techno in elektronsko glasbo; podpiram popolnoma vse izvajalce in ustvarjalce.
Kaj pogrešate in kaj bi pohvalili na slovenski glasbeni sceni?
Pohvalil bi mlade bande in pevce, ki se trudijo, da pojejo v slovenskem jeziku. Pogrešam pa to, da je premalo dobre nove slovenske glasbe. Sam sicer mnogim izvajalcem pomagam in svetujem.
Jo je glede na majhno tržišče sploh mogoče primerjati s tujino?
Tržišče je res manjše, a je zadosti veliko, če si dober. V tem primeru imaš lahko dovolj dela. Včasih je tako lahko za koga tudi povpraševanje večje od zmožnosti ponudbe. Je pa seveda tudi glasbenikov in DJ-jev veliko. Če si dober in zaupanja vreden, je dela dovolj za vse.
Kaj počnete za veselje?
V delu imam simpatičen projekt na Facebook-u in Instagramu, in sicer vsak dan objavim eno sliko. 365 dni torej pomeni 365 slik. Tematika je različna od dela kot DJ do opreme, festivalov, odrov, ozvočenja in tudi kakšne malenkosti iz zasebnega življenja. Vseeno se trudim ločiti med privatnim in poslovnim življenjem.
Kakšen je bil upad dohodkov med karanteno?
Corona čas je pomenil velik upad dohodka, vsaj 95 odstotkov, še zlasti ker imam v Šentrupertu na Dolenjskem v najemu tudi lokal (Klub). Ko je bil prepovedano vse, se enostavno ni dalo nič delat. Imeli smo zvezane roke. Našo industrijo so precej uničili; klubi so še vedno precej v minusu. A takoj ko so se ukrepi malo sprostili, so se pričeli dogodki, koncerti in zasebne zabave.
S katerimi glasbeniki vse ste sodelovali?
Lahko bi rekel, da se s skoraj vsemi slovenskimi glasbeniki osebno poznamo. Z nekaterimi se srečamo na radiu na intervjujih; z nekaterimi sodelujemo pri skupnih projektih, z nekaterimi v videospotih. Pomagamo jim pri snemanju spotov; nekatere ozvočimo; nekateri so nastopali pri meni v klubu; z nekaterimi skupaj nastopamo na prireditvah.
Naj naštejem le nekaj, s katerimi redno sodelujem. To so Calypso, Atomik Harmonik, Gadi, Dejan Vunjak, Fehtarji, Jay Bolk, Kevin Koradin, Ritem Planet, Mambo kingsi, Zvita feltna, Kingstoni, Pop Design, Rok 'n' band, Pero Lovšin ...
Bi izpostavil kakšen zanimiv dogodek s prireditev, kjer ste vrteli glasbo?
Zanimiv je vsak dogodek posebej. Všeč mi je, ko ima dogodek organiziran kaos, ko prihaja do majhnih zapletov na dogodku, festivalu, ki pa se vedno rešijo. Na primer: saj se skuri kakšna mešalna miza ali odleti kakšna luč, ampak vseeno veš, da bodo na koncu obiskovalci zadovoljni. V svojem lokalu Klubu pivnici AS lahko rečem, da je bil vsak dogodek po svoje zanimiv in fajn. Četudi so bili nekateri morda z minusom. Najboljše je, ko prideš v nedeljo domov in veš, da si nekaj dobro naredili in so bili ljudje zadovoljni. Ti veliki dogodki so zame kot nek delovni fitnes. Všeč mi je, da se dogaja. Saj se namučiš, a na koncu je zadovoljstvo. Ljudje težko razumejo, koliko je dela, kako je treba stvari postaviti, da bo delovalo. In ko vse steče ter dogodek uspe, je zadovoljstvo seveda veliko.
V koroni so se povsod dogajali balkonski koncerti in je soseda, ki je šla mimo na sprehod, rekla, kaj pa če bi ti postavil ven ozvočenje. Potem sem to enkrat naredil in seveda vse skupaj ponovil še za veliko noč. Vrtel sem narodno zabavno glasbo, a je kmalu nekdo poklical policijo. Vseeno sem potem za prvi maj pripravil budnico za sosede.
Kakšne so želje za naprej?
Cilj je imeti svoj lokal (klub); včasih sem si želel imeti radijsko postajo. Sedaj pa je radio precej drugačen medij. Cilj je tudi, da bi nekega dne lahko živel samo od oddajanja opreme v najem in da moje podjetje Yoco Audio postane še bolj prepoznavno po tem. Želim si ostati povezan z glasbo in predvsem delati to, kar že počnem, v še boljši in večji obliki. Razumeti moraš, kaj ti življenje samo kaže.
Angelca Petrič, občinska uprava
