Glede na perečo problematiko prometne povezave naših krajev s prestolnico in zagotovila, da tretji pas od Pijave Gorice do Turjaka postaja realnost, nas je zanimalo, katere investicije država načrtuje za rešitev tehtežav ter, predvsem, kdaj naj bi do izvedbe tudi prišlo.
Nadaljevala se bo izgradnja tretjega pasu proti Turjaku. Nam lahko malo bolj podrobno predstavite, kaj to pomeni v praksi?
Tretji pas je nov projekt, ki smo si ga zadali kot enega izmed kratkoročnih ukrepov, da bi ugotovili, kaj je možno doseči za izboljšanje prometne povezljivosti na 3. a razvojni osi. Gre za nov pristop, nekaj novega. V preteklosti smo veliko govorili o morebitni avtocesti, hitri cesti, vendar bi vse to zaradi umeščanja v prostor trajalo predolgo ali bilo celo nemogoče.
Zato je ideja o tretjem pasu, da lahko pridemo v kratkem do spodobne rešitve, predvsem v povezavi s prometom, ki poteka po tej cesti. Začetna dokumentacija in idejna zasnova sta bili zaključeni že v februarju letošnjega leta. Idejno zasnovo smo pripravili v izredno kratkem času, na podlagi te Direkcija za infrastrukturo že izvaja odkupe zemljišč. Trudimo se, dabo to zares rešitev v kratkem roku.
So že vsa zemljišča odkupljena?
Ne, z odkupom zemljišč smo šele začeli.Projekta smo se lotili septembra, županompredstavili svojo rešitev, in takoj sostekle vse aktivnosti. V zadnjega pol letaje bilo narejeno veliko, pričakuje se, da biprva gradbena dela lahko začeli s koncemtega oz. v začetku naslednjega leta.
Kakšen bo prometni režim?
Aleš Mihelič, državni sekretarTovrstni projekt je prvi v Sloveniji, v tujini so to ponekod že implementirali in izkazalo se je kot zelo dobra rešitev, da s tremi pasovi optimiziraš pot v eno in s tremi pasovi optimiziraš pot v eno in drugo smer. To je vmesna varianta med klasično prometno ureditvijo in pametno prometno ureditvijo, ki bo sledila enkrat v prihodnosti, da bomo lahko časovno s prometno signalizacijo določenemu prometnemu pasu določali smer vožnje. Ker je v tem trenutku to še prevelika eksotika in bi bilo še preveč nevarno izvajati takšno varianto, smo pristopili k izmenjujočemu se tripasovnemu režimu. To pomeni, da bo od Pijave Gorice do Turjaka po posameznih etapah prometna ureditev drugačna. Torej, če bo naprvem odseku en pas v smeri proti Ljubljani in dvopasovna ureditev iz Ljubljane navzven, se bo v naslednji varianti to obrnilo. Na razdalji vsak kilometer, dva je možnost vožnje po dodatnem pasu. To bo fiksna ureditev. Takšnega projekta v Sloveniji še ni.
To je zgodba, ki se lahko realizira. Če zdaj začnemo s projektiranjem hitre ceste ali avtoceste, bo trajalo izredno dolgo. Rešitev znotraj obstoječih pasov, torej tretji pas, za kar ni potrebno dolgotrajno umeščanje v prostor, je realno izvedljiva v kratkem času. S tem se bo nekaj malega prispevalo h krajšemu potovalnemu času na odseku 7, 5 km, predvsem pa bo boljša prometna varnost. Za sam potovalni čas je nujno, da se najde ustrezno rešitev na Škofljici. Če dodamo še obvoznico za Velike Lašče in Ribnico ter še ostale ukrepe, ki se predvidevajo na 3. a razvojni osi, potem bo tudi potovalni čas ustrezen. Predvsem pa gre za varnost in udobje vožnje, da človek ni utrujen zaradi gneče. Ključno pri tem projektu je, da je realen. V sklopu projekta se bo uredilo tudi križišče za Gradišče, ki je zelo nepregledno.
Kako bo urejeno menjavanje pasov? Če prav razumem, bodo vozniki približnona vsaka dva kilometra dobili dodatnivozni oz. prehitevalni pas v enismeri vožnje, nato pa za drugo smer?
Vse rešitve morajo biti s stališča prometne varnosti povsem ustrezne. Največji izziv je, da v tem področju 7, 6 km ni preveč izmenjavanj in jih hkrati ni premalo, da se doseže kar najboljši učinek v obe smeri. Omejeni smo z naravnimi danostmi in s križišči, kjer pride do teh sprememb.
Glede na to, da se bo nekaj delalo, se bo umestilo tudi kolesarsko stezo? Bodo dela potekala vzporedno?
Projektiranje kolesarskih poti med Ljubljano in Petrino se je že začelo, pritretjem pasu govorimo o tem, da smo izdelali idejno zasnovo in je, kot rečeno, v teku projektiranje. Kar zadeva kolesarske povezave je na tem območju velik primakljaj. Projekte se seveda usklajuje, saj ne sme priti do neskladja med enimin drugim.
Torej izvedeno ne bo, se pa kolesarsko povezavo upošteva v načrtih?
Tako je. Tudi ko bo kolesarska povezava sprojektirana, se bo izvajala fazno. Prav tako pri tretjem pasu. Kjer bo možno kaj izvajati že s samo izgradnjo, pa se bo upoštevalo rešitev enega in drugega projekta. Kako boste reševali problematiko prehodov čez cesto na območju tretjega pasu? Prehajanje pešcev, kolesarjev bo urejeno skladno z zakonom, ki natančno določa, kje so mogoče kakšne rešitve. V fazi projektiranja se bo izkazalo, kje je možno zagotoviti podhode, nadhode, kakorkoli že, izven nivojskega križanja, a to je stvar, ki se bo izdelala v fazi priprave dokumentacij. Na koncu bodo preverili, ali je zagotovljena ustrezna varnost.
Kako boste reševali problematiko prehodov čez cesto na območju tretjega pasu?
Prehajanje pešcev, kolesarjev bo urejeno skladno z zakonom, ki natančno določa, kje so mogoče kakšne rešitve. V fazi projektiranja se bo izkazalo, kje je možno zagotoviti podhode, nadhode, kakorkoli že, izven nivojskega križanja, a to je stvar, ki se bo izdelala v fazi priprave dokumentacij. Na koncu bodo preverili, ali je zagotovljena ustrezna varnost.
Za divjad isto?
Seveda.
Načrtujete kakšna evropska sredstva za ta projekt?
Za samo tripasovnico ne, saj je trenutna prioriteta na tem področju usmerjenost v čim bolj zeleno področje in digitalizacijo, trajnostno mobilnost in seveda železnico. Za samo gradnjo cest ni predvidenih poudarkov. Bomo pa čim več sredstev skušali pridobiti za trajnostne ukrepe, kot so kolesarske steze in drugi ukrepi trajnostne mobilnosti.
Kako pa bo s križiščem na Turjaku, ki je nepregledno z grosupeljske strani?
Križišče Turjak se rešuje tudi v skloputripasovne ceste, da bo prometnavarnost ustrezna. Trenutna rešitev še ni povsem znana, se pa pripravlja projekt.
Druga izredno problematična točka s stališča prometa pri nas je nedvomno križišče na Rašici, kjer je vključevanje v promet iz smeri Dobrepolja izredno nepregledno.
Križišče na Rašici je tako tehnološko kot izvedbeno zelo zahteven projekt. Tu je bilo narejenih že več študij. Delamo naprej, da bi prav zaradi nadaljnje navezave skušali najti ustrezno rešitev. Drži, da je premalo prostora, potrebna bo obsežna rekonstrukcija, in ravno zato se pripravlja celovit projekt za ureditev križišča na Rašici. Težava sta tako klanec kot voda. S pretirano klančino se težko izpelje prehod v krožišče, na drugi stranije tu tudi težava pozimi, kjer se na klancu ustavljajo kamioni. Da je še zahtevnejše, je tu umeščena tudi avtobusna postaja.
Zakaj je za križišče na Rašici predviden zaključek gradnje leta 2027?
Verjetno se predvideva to za celoten postopek. Trenutno je zaključena študija variant. V izdelavi je projektna dokumentacija. Celoten postopek se izvaja v dveh fazah. V prvi fazi naj bi se izvedlo gradnjo dveh novih mostov čez Rašico in Malo Vodo ter ureditev avtobusnih postajališč in površin za pešce ob glavni cesti. To naj bi bilo zaključeno in predano v revizijo do septembra letošnjega leta. Druga faza pa obsega ureditev križišča oz. krožišča ter rekonstrukcijo obstoječe regionalne ceste. Mora pa za to biti sprejet še občinski prostorski akt. Tudi za to fazo je predvidena oddaja v revizijo v septembru letošnjega leta. Za navedeno prvo fazo so že v teku zemljiško knjižne ureditve in odkupi zemljišč, se pa tukaj pričakuje nekaj zapletov, za katere upam, da jih bomo hitro rešili. Vrednost celotnega projekta je ocenjena na 1,8 mio EUR in načrtujemo, da bi z izvedbo začeli v letu 2023.
Kako pa kaže z obvoznico Velike Lašče? Kakšen je terminski plan, če bo katera od rešitev ustrezna?
Sama obvoznica Velike Lašče je izredno pomembna z vidika pretočnosti, ker v bistvu največja ozka grla predstavljajo povezave, ki gredo čez mestno oz. trško jedro. Glede na povprečni letni promet, ki je nekje 7000 vozil na dan, bo to pomenilo pomembno pridobitev za sam kraj. V središču kraja bomo pridobili prostor za kakovostnejše vsebine, saj bo promet ribniško–kočevske regije stekel mimo naselja. Prometna varnost bo neprimerljivo boljša, in ta je ključnega pomena. Pričakuje se, da bo celotna trasa z vključenimi obvoznicami Velike Lašče, Ribnica, Kočevje in izvedenim tretjim pasom na Turjaku ter drugimi ukrepi (rekonstrukcije križišč in hodniki za pešce) na koncu tvorila pravo razvojno prometno povezavo.
Kot rečeno, je ena izmed razgrnitev za obvoznico Velike Lašče že bila. Ugotovljeno je bilo, da je smiselno dodati še nekaj variant. Ključno pri vseh različicah je, daje njihova začetna in končna točka enaka.Torej, da potekajo od Malih Lašč do Retij. S temi dodanimi različicami je treba izvesti javno razgrnitev in v nadaljevanju bi izvedli obravnavo za DPN. Naslednji sestanek, ki bi ga imeli na to temo, je predviden v drugem tednu tega meseca.
Kaj pa kolesarska steza, kako kaže s potrditvijo in umestitvijo v proračun?
Kolesarska povezava, celostno gledano, med Petrino in Ljubljano, je v fazi projektiranja. Sama realizacija bo sledila stanju prometne dokumentacije. Gradila naj bi se po odsekih. Torej prej ko bo posamezen odsek dobil vsa ustrezna dovoljenja, prej se bo pristopilo h gradnji. Nekako pa se načrtuje, da bi v začetku leta 2022 ali morda že konec letošnjega leta pričeli že s prvimi odseki ter jih zaključili. Težko pa je napovedati, kateri odseki bodo dokumentacijo dobili prej.Tisti odseki pa, ki že imajo pripravljeno prometno dokumentacijo, bodo lahko pristopili k izgradnji. Določen del projektov pristopili k izgradnji. Določen del projektov je predviden ob obstoječi infrastrukturi, nekje pa bo treba graditi na novo.
Kako boste reševali problem prometnih zastojev na Škofljici?
Treba se je zavedati, da problem Škofljice ni samo problem ene občine, ampak težava vse regije. Problem Škofljice je, kakorkoli gledano, najpomembnejša točka 3. a razvoje osi.
Pristop reševanja je razdeljen na dva dela: na ukrepe, ki jih lahko izpeljemo hitro, in tiste, ki zaradi samih postopkov potrebujejo več časa. Županom smopredstavili naše projekte in zaznali, da je ključen problem nivojsko križanje ceste in železnice na Škofljici. Zato smo takoj pristopili k projektu izvedbe izven nivojskega križanja, torej podvoza za avtomobile, za kar že poteka projektiranje.Tukaj bi bili vključeni vsi vidiki, tako ureditev železniškega dela z že predvideno dvotirnostjo, upoštevan bi bil tudi režim kolesarskih poti in poti za pešce.
Poleg kratkoročnih ukrepov pa smo pristopili tudi k umeščanju dvotirnosti med Ljubljano in Ivančno Gorico, kar bi Škofljici lahko prineslo novo povezovalno cesto ob železnici, ki bi tako kot projekt obvoznice ustrezno razbremenil projekt obvoznice ustrezno razbremenil promet mimo Škofljice.
Kateri so drugi glavni projekti 3. a razvojne osi?
3. a razvojna os je malce specifičen projekt, saj gre za skupek številnih projektov, ki so nastali tako kot pobuda posameznega kraja kot tudi pobuda celotne regije. Vključenih je več rekonstrukcij križišč, krožišč ter obvoznic. Ključne so tudi izboljša veza pešce, ki so najranljivejša skupina v prometu. Trenutno se tako končuje pločnik v Prilesju. Gre za številčne večje in manjše projekte. Poleg vseh investicijskih projektov za izboljšanje prometne varnosti pa smo lani izvedli še kar nekaj preplastitev in obnove zemljišč. Podobno načrtujemo tudi v letošnjem letu.
Je po vzpostavitvi prometa z železnico zaznati kaj boljšo pretočnost?
Po merjenju povprečnega dnevnega prometa ni zaznati kakšnega posebnega padca, beležimo nekje med 10–15-odstotni padec glede na števce, ki nam javljajo promet. Opažamo, da vpliv korone ni bil bistven na promet, morda le v konicah, kjer je bila pretočnost boljša.
Železnica na področju med Ljubljano in Kočevjem se oživlja s številnimi ukrepi. Veliko je k temu pripomogla optimizacijavoznih redov. Za zdaj smo s potekom inprivajanjem ljudi na železniški promet zadovoljni, bo pa treba za dosego naših ciljev postoriti še veliko več. Ključni bodo ozaveščenost ljudi, promocija povezave in izboljšanje dostopne infrastrukture. Problem je, recimo, kako izboljšati dostop do vlaka in dostop od končne postaje od želene destinacije. Tu se pogovarjamo o kolesarnicah, pripravlja se projekt Emonika in reorganizacija LPP-ja. Ena izmed pomembnejših posodobitev železniške povezljivosti bo tudi nadgradnja železniške povezave v Grosupljem. Trenutno je v teku razpis za izbiro izvajalca oz. že podpis pogodbe. Stremimo, da bi do konca leta zaključili s prenovo, saj je to trenutno ozko grlo na relaciji Ljubljana–Kočevje, kar zadeva železnico. Sedaj ni možno, da bi bili npr. na postaji trije vlaki, s koncem leta pa bomo lahko prestopali tudi na vse vlake, ki bodo prehajali iz smeri Novega mesta, čas za prestopanje bo lahko le nekaj minut, število vlakov bo bistveno večje. S tem se bo še povečala uporabnost povezave med Ljubljano in Kočevjem.
