Vzpostavitev potniškega prometa je bila težko pričakovana. In prav velikim pričakovanjem, spodbujenih na primerih iz tujine, ko v nekaj minutah prideš z enega konca mesta na drugi konec, ko te vlak z veliko hitrostjo pripelje z enega konca države na drugega, je sledilo neljubo presenečenje. Sam čas potovanja ni ravno optimalen in glede na prvotno predstavljen vozni red se vlak ob jutranjih konicah v Laščah sploh ne bi ustavil.
Mag. Darja Kocjan, direktorica SŽ – Potniški promet, d. o. o.
Po urgenten sestanku s predstavniki Slovenskih železnic nas je župan obvestil, da se je glede tega vendarle doseglo preboj. Vlaki bodo ustavljali v Velikih Laščah in upamo, da bo to vsaj nekoliko razbremenilo gnečo na cesti. Aktualna tematika si zasluži nekaj več besed, zato smo za odgovore poprosili mag. Darjo Kocjan, direktorico SŽ – Potniški promet, ter Matjaža Kranjca, direktorja SŽ infrastruktura, d. o. o.
Zakaj je obnova železniške proge potekala tako dolgo in kaj je oviralo vzpostavitev potniškega prometa?
Projekt Modernizacija kočevske proge se je v celoti financiral iz državnega proračuna in je bil že v začetku razdeljen na več faz, saj ni bilo zagotovljenih finančnih sredstev za celotno izvedbo projekta naenkrat. Tako je bil za vsako posamezno fazo izdelan svoj investicijski program.
I. faza je obsegala obnovo odseka od Grosuplja do Ortneka, katere primarni namen je bil obnova proge do Ortneka zaradi zagotovitve nemotenega obratovanja tamkajšnjega Skladišča naftnih derivatov. Dela na terenu so se izvajala med letoma 2008–2011;
II. faza; I. etapa je obsegala obnovo odseka od Ortneka do Ribnice in se je izvajala med letoma 2012–2013;
II. faza; II. etapa je obsegala obnovo odseka od Ribnice do Kočevja in se je izvajala med letoma 2016–2018;
III. faza pa je obsegala izvedbo signalno-varnostnih ter telekomunikacijskih naprav na odseku Grosuplje–Kočevje in se je izvajala med letoma 2019–2020.
Napovedana vzpostavitev potniškega prometa na železniški progi Grosuplje–Kočevje s 1. oktobrom 2020 se je prestavila za tri mesece, ker niso bili vzpostavljeni vsi pogoji za izvajanje rednega železniškega potniškega prometa. Vsi elementi signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav namreč še niso bili vgrajeni in tudi ne preizkušeni do te mere, da bi bila takrat zagotovljena zakonsko zahtevana varnost železniškega in cestnega prometa.
V našem okolju je bilo v javnosti kar nekaj razburjenja zaradi voznega reda. Prvotno v jutranjih urah niti ni bilo predvidenih postankov. To naj bi bilo zdaj urejeno. Zanima nas, kako pravzaprav pripravite vozni red vlakov?
Pri pripravi voznega reda smo stremeli k temu, da bi imeli jutranji potniki neposredno povezavo proti Ljubljani, popoldanski pa proti Kočevju s kar najkrajšim časom potovanja. Seveda nam je ključno zadovoljstvo uporabnikov, zato smo vozni red s 1. 2. 2021 prilagodili željam lokalnih skupnosti. Žal se zaradi infrastrukturnih omejitev vedno to ne da, a tokrat je bila sprememba izvedljiva. Po kočevski progi po veljavnem voznem redu (trenutno zaradi zajezitve COVID 19 in odloka Vlade RS vlaki vozijo po počitniškem voznem redu), ki si ga lahko ogledate v iskalniku voznega reda, na spletni strani www.potniski.sz.si oz. v rubriki vozni red po relacijah, med Ljubljano in Kočevjem skupno od ponedeljka do petka vozi petnajst vlakov ter šest nedeljskih vlakov (trije pari) za dovoz dijakov in študentov. Zaradi dodatnega povpraševanja potnikov bo s 1. februarjem vpeljan dodatni jutranji vlak z odhodom iz Kočevja ob 5:05 in prihodom v Ljubljano ob 6:25, tako bodo med Kočevjem in Ljubljano vozili trije jutranji vlaki. Po novem bodo tudi vsi vlaki ustavljali na postajališčih Žlebič, Velike Lašče in Ljubljana Vodmat.
Ali se lahko vozni red vlakov spreminja glede na potrebe potnikov? Ga lahko še optimizirate oz. ali pri izdelavi voznega reda upoštevate npr. delovni čas zaposlenih oz. pričetek pouka za šolarje?
Vozni red se na območju Evrope spreminja enkrat na leto (prvi vikend v decembru). Zaradi večjih posegov v infrastrukturo smo ga na Slovenskih železnicah v preteklem in letošnjem letu razdelili na dva dela, tako se bo letos spremenil tudi 11. julija. Med letom (upravljalec infrastrukture vnaprej določi datume) so možne manjše spremembe, ki bistveno ne vplivajo na vozne rede drugih vlakov. Taka sprememba, ki je opisana pri prvem vprašanju, bo 1. 2. 2021. Dogovorjena je bila z župani in ministrstvom za infrastrukturo. Naslednjo načrtujemo za 11. 7. 2021, ko bi v okviru možnosti uredili dodaten večerni odvoz iz Ljubljane, izboljšali popoldanski odvoz proti Kočevju in jutranji dovoz za Kočevje.
Vsekakor je v našem interesu kar največje zadovoljstvo potnikov, zato vozni red pripravljamo na podlagi tokov potnikov, števila potnikov, njihovih sugestij itd. Na novo odprti progi je pomembno sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, ker imajo te najboljše podatke o migracijah svojega prebivalstva.
Pri pripravi voznega reda smo omejeni z infrastrukturo. V danem primeru sta bistveni predvsem dve omejitvi: enotirni progi Metlika–Ljubljana in Kočevje–Grosuplje ter zastarelost postaje Grosuplje, kjer se progi stikata. Trenutno sta na postaji Grosuplje lahko istočasno samo dva potniška vlaka, ker sta samo dva peronizirana tira. V kratkem je načrtovana rekonstrukcija postaje, kar bo pripomoglo k pretočnosti postaje in omogočilo večje število prestopnih zvez.
Kje lahko kupimo vozovnice za vlak (v Velikih Laščah ni temu namenjene poslovalnice)?
Potniki, ki v vlak vstopijo na katerikoli postaji, kjer ni odprtega prodajnega mesta, lahko vozovnice kupijo na vlaku pri osebju za spremljavo vlaka (pri sprevodniku).
Kakšne so omejitve za vlake na naši progi?
Trenutne omejitve glede hitrosti vlakov so vezane predvsem na upravne postopke. Gradbena dela so v celoti zaključena in omogočajo hitrosti od 60 km/h do 100km/h. Signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave so vgrajene in so trenutno v fazi poskusnega obratovanja, ki se bo zaključila s pridobitvijo obratovalnega dovoljenja varnostnega organa, Javne agencije za železniški promet RS. Do izdaje obratovalnega dovoljenja ja skladno z veljano zakonodajo dovoljena najvišja hitrost na progi 80 km/h.
Kakšna bo potovalna hitrost med Velikimi Laščami in Ljubljano oz. med Kočevjem in Ljubljano ter obratno?
Potovalna hitrost med postajališčem Velike Lašče in postajo Ljubljana je najnižja 60 km/h in najvišja 85 km/h oziroma med postajo Ljubljana in postajo Kočevje najnižja 60 km/h in najvišja 100 km/h.
"Pri pripravi voznega reda smo stremeli k temu, da bi imeli jutranji potniki neposredno povezavo proti Ljubljani, popoldanski pa proti Kočevju s kar najkrajšim časom potovanja."
S povečanim številom vlakov bo cestni železniški prehod na Škofljici še hujše ozko grlo. Kdaj je na Škofljici načrtovan kakšen cestni podvoz ali nadvoz?
Investicije v železniško in cestno infrastrukturo vodi Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo. Po nam znanih informacijah naj bi med začetkom naselja Lavrica in koncem naselja Škofljica zgradili ožjo štiripasovnico, ki naj bi vključevala tudi izgradnjo podvoza na mestu nivojskega križanja na Kočevski cesti. Za izdelavo projektne dokumentacije je bilo na portalu e-naročanja objavljeno javno naročilo: JN005274/2020, z dne 24. 8. 2020, Izdelava projektne dokumentacije rekonstrukcije državnih cest na območju Škofljice z ureditvijo podvoza G2-106 v km 0,261 pod železniško progo ZJN-3: Odprti postopek. Več informacij je dostopnih na Direkciji RS za infrastrukturo.
Zakaj so bile zapornice na progi postavljene pravokotno na potek proge in ne tako, da bi zapirale pot avtomobilom na cesti?
V času izvedbe in montaže signalnovarnostnih naprav je izvajalec za potrebe testiranja delovanja zaporniških pogonov pred dokončno vgradnjo začasno postavil posamezne zaporniške pogone na način, da so se ročice spuščale proti progi, in ne proti cesti. S tako postavitvijo ročice zaporniških pogonov niso segale v profil ceste in s tem ovirale cestnega prometa. Kot vemo, je to pri domačinih in udeležencih v cestnem prometu vzbudilo nemalo začudenja. A le na tak način smo lahko na terenu preverili delovanje novih zaporniških pogonov brez vplivanja na varnost v cestnem prometu.
Zakaj ima postaja Velike Lašče železniški status postajališča, in ne postaje?
Postajališče Velike Lašče ima navedeni status, ker skladno z določili veljave zakonodaje – Prometni pravilnik in Pravilnik o opremljenosti železniških postaj in postajališč – ne izpolnjuje tehničnih pogojev za drugačno poimenovanje
V času izdelave Predinvesticijske zasnove in Investicijskega programa je imelo prometno mesto v Velikih Laščah status nakladališča. V okviru modernizacije kočevske proge je bila zaradi primanjkljaja potenciala v tovornem prometu predvidena ureditev postajališča, torej prometnega mesta na progi, ki je namenjeno vstopanju in izstopanju potnikov.
Samo poimenovanje prometnega mesta v postajališče oz. postajo ne vpliva na frekvenco ustavljanja potniških vlakov.
Zakaj je bil v Velikih Laščah med zadnjo obnovo ukinjen industrijski tir, čeprav je v neposredni bližini v občinskem prostorskem načrtu opredeljena poslovno-stanovanjska cona?
Slepi tir, ki se je nekdaj nahajal na nakladališču Velike Lašče, ni bil nikoli industrijski tir, ampak tir v sestavi javne železniške infrastrukture. V času izdelave predinvesticijske zasnove je bilo ugotovljeno, da Občina Velike Lašče nima gospodarskih projektov, ki bi vplivali na potencial povečanja prevoza tovornih vlakov, zato se ureditev dodatnih tirov oz. prekladalno-nakladalnih površin in objektov ni predvidela.
Matjaž Kranjc, direktor SŽ – Infrastruktura, d. o. o.Zakaj so bili v Občini Velike Lašče ukinjeni dosledno vsi cestni prehodi čez železnico, razen enega samega, čez katerega pa vodi zgolj cesta, ki se slepo konča sredi gozda?
O načinu ureditve posameznega nivojskega prehoda odloči resorni minister z izdajo soglasja na podlagi zapisnika Komisije za nivojske prehode. To je strokovni organ, ki ga skladno z zakonodajo imenuje resorni minister in ga sestavljajo predstavniki upravljavca železniške infrastrukture, ministrstva, pristojnega za promet, ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, varnostnega organa, upravljavca ceste in lokalne skupnosti, na območju katere se nahaja nivojski prehod. Komisija za nivojske prehode na podlagi ogleda in preučitve dejstev na terenu ter preverbe skladnosti obstoječe ureditve nivojskega prehoda z veljavno zakonodajo izdela zapisnik, v katerem resornemu ministru predlaga način ureditve nivojskega prehoda.
Za ureditev nivojskih prehodov v Občini Velike Lašče je bila v letu 2005 in 2009 sklicana Komisija za nivojske prehode, pri delu katere je sodeloval predstavnik lokalne skupnosti in upravljavca cest v Občini Velike Lašče. Pristojni minister je na osnovi zaključkov zapisnikov Komisije za nivojske prehode, skladno z veljavno zakonodajo, izdal soglasja o načinu ureditve nivojskih prehodov.
Na osnovi soglasij je bil sklenjen sporazum o medsebojnih obveznostih, ki ga je podpisal župan Občine Velike Lašče. Ta namreč skladno z Zakonom o lokalni samoupravi predstavlja in zastopa občino ter hkrati tudi predstavlja občinski svet.
Zavedati se moramo, da z ukinitvijo posameznega nivojskega prehoda in izgradnjo nadomestnih povezovalnih cest do bližnjega nivojskega prehoda oz. izgradnjo podvoza oz. nadvoza odstranimo nevarno mesto, kjer lahko (večinoma zaradi človeškega faktorja) pride do izrednega dogodka z materialno škodo ali celo s človeškimi poškodbami in žrtvami. Z ukinitvijo vsakega nivojskega prehoda se poveča varnost udeležencev tako v cestnem kot tudi železniškem prometu.
Je projekt obnove dokončno zaključen. Bi bilo možno našo slepo cesto na stroške SŽ (ali direkcije) podaljšati do najbližje obstoječe za vse uporabne ceste?
Slepa cesta, kot jo imenujete, je gozdna cesta oziroma nadaljevanje Rimske ulice iz naselja Velike Lašče, ki vodi preko zavarovanega nivojskega prehoda NPr 19.3 do gozdov na drugi strani železniške proge.
Za podaljšanje oziroma gradnjo povezave med obstoječimi gozdnimi cestami v Občini Velike Lašče ni pristojen upravljavec javne železniške infrastrukture, to je SŽ Infrastruktura, d. o. o, morda lahko več informacij podajo na Direkciji RS za infrastrukturo.
Betonske kinete ob železniških tirih so postale obljudena sprehajalna pot. Kakšna so uradna sprehajalna pravila na teh kinetah?
Govorimo o betonskih kabelskih koritih. To je linijski objekt, ki je namenjen vgradnji kabelskih komunikacijskih tras in energetskih kablov, potrebnih za delovanje signalnovarnostnih, telekomunikacijskih in električnih naprav v okviru železniške proge ter postaj in postajališč. Naj poudarim, da prosto gibanje in hoja na območju železniške proge nista dovoljena oziroma sta prepovedna in smrtno nevarna! Za kršitelje je predvidena kazen skladno z določili veljavne zakonodaje, ki zagotavlja varnost železniškega prometa. Prečkanje železniške proge je dovoljeno samo na mestih, kjer je to označeno – nivojski prehodi oziroma izvennivojska križanja – podvozi, nadvozi oziroma podhodi, nadhodi.
Območje železniške proge, kamor sodijo tudi betonska kabelska korita, ni prostor za sprehajanje, zato apeliram na vse občane, da ne hodijo po oz. ob železniški progi in se ne izpostavljajo nevarnosti železniškega prometa. Gibanje na železniškem območju je potnikom dovoljeno samo na označenih območjih, dostopnih poteh in znotraj rumenih črt na peronih, vse ostalo je smrtno nevarno in prepovedano.
Vzpostavitev potniškega prometa pomeni tudi priložnost za turiste. Je možno npr. kombinirati prihod z vlakom in nato kolesarjenje do želene destinacije? Tudi npr. za odhod v službo?
Seveda! Nova potniška povezava po železnici bo zagotovo tudi velika priložnost za turistične izlete v prostem času, saj ima to območje turistom in popotnikom zagotovo marsikaj pokazati in ponuditi. V nadaljnje se bomo tudi mi povezali z raznimi turističnimi ponudniki v vaši regiji v želji po razširitvi ponudbe za naše potnike (turistično, gostinsko... s paketnimi ponudbami).
Tudi možnost potovanja z vlakom, nato pa na železniški postaji naprej s kolesom bo omogočena, saj pospešeno gradimo kolesarnice za železniških postajah in postajališčih, kjer bo v varovani kolesarnici mogoče pustiti kolo oz. si ga izposoditi. Vsi vlaki, ki vozijo po kočevski progi, imajo na razpolago najmanj deset mest za prevoz koles, za katere smo v želji po sledenju trajnostni mobilnosti že lani znižali ceno prevoza na 1,50 evra.
Kako se oblikuje cena prevoza? Že v začetku se pojavljajo ugibanja med ljudmi, ali bo proga rentabilna?
Družba SŽ-Potniški promet, d. o. o., smo izvajalec obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. Cene so določene v potniški tarifi, ki jo sprejme Ministrstvo za infrastrukturo RS(MzI).
Je v načrtu oprema postaj na uporabniku prijazen način? Npr. ponudba kave ali zajtrka, časopis, drobni artikli?
Potniški promet ni ponudnik teh storitev. Preučujemo pa različne možnosti, kako bi lahko s partnerji oz. izvajalci popestrili ponudbo na postajah in postajališčih.
Kako poteka marketing za uporabo železnice, namenjen mlajši, prihajajoči generaciji?
Našim mladim potnikom je za prevoz v šole oziroma na fakultete na voljo vozovnica IJPP, ki omogoča nakup ugodne mesečne oz. letne vozovnice, veljavne za prevoz tako z vlakom kot tudi z avtobusom. V primeru potovanj mladih v prostem času imamo zanje pripravljeno SŽ kartico ugodnosti za mlade, s katero lahko uveljavljajo 30-odstotni popust. Prav tako o mladim na voljo tudi številni popusti za potovanja v skupinah, potovanja v tujino itd.
Mladi, ki po zaključku šolanja stopajo na pot poklicne kariere, pa lahko izbirajo med polletnimi oz. letnimi vozovnicami, saj v primeru nakupa letne vozovnice plačajo osem mesečnih vozovnic, kar štiri mesece pa potujejo brezplačno. Enaka ponudba velja za vse aktivno prebivalstvo.
Kakšna so pričakovanja za naprej, v katero smer bo šel razvoj?
Živimo v času podnebne oziroma okoljske krize, ko je varovanje okolja in trajnosten način mobilnosti izjemno pomembna in družbeno odgovorna naloga vsakega posameznika. Želimo postati sodoben evropski železniški operater, ki bo hrbtenica javnega potniškega prometa v Sloveniji. Operater, ki bo s sodobnimi in tehnološko dovršenimi prijemi izboljšal mobilnost in dostopnost javnega potniškega prometa, zmanjšal porabo energije in s tem posledično tudi negativne okoljske obremenitve. Z novimi vlaki, prvih pet dizelmotornih vlakov (DMW 610), ki so že na naših tirih, in dva električna, ki sta tudi že pri nas, od skupno 52 vlakov bomo v potniškem prometu odločno stopili na pot celovite prenove in posodobitve voznega parka. Tako bomo lahko ponudili konkurenčni javni prevoz potnikov po železnici z zagotavljanjem celovite storitve potovanja potnika od doma do končnega cilja z varnim, zanesljivim in udobnim železniškim prevozom. Z razvojem omrežja P&R – Park&Ride ali Parkiraj in se pelji, številnimi kolesarjem prijaznimi in varovanimi parkirnimi mesti na železniških postajah in postajališčih ter souporabo električnih avtomobilov (Car sharing) nameravamo zagotoviti še uspešnejšo prihodnost potniškega prometa Slovenskih železnic.
