»Dokazali smo, da lahko povezana ter zavzeta ekipa veliko naredi«
Luka Jakše
Dobila sva se točno na 10. obletnico njegove poroke. Poln energije, motiviran in tako kot vedno odprt za vse teme. V odgovorih je neposreden, brez ovinkarjenja ali leporečenja. Pravi, da zato, ker ne prenaša zahrbtnosti in ker želi doseči zadane cilje. Zasebno je še vedno aktivni operativni gasilec, zamere ne pozna, predvsem pa je ostal tak, kot je bil, preden je postal župan. Zagnanosti, volje in idej mu ne zmanjka.
Ali lahko zdaj tudi uradno potrdite, da boste ponovno kandidirali za župana občine Velike Lašče?
Da, ponovno bom kandidiral za župana občine Velike Lašče. Odločitve nisem sprejel čez noč. Za nami so skoraj štiri leta intenzivnega dela, v katerih smo številne projekte zaključili, drugi so v polnem teku, za tretje pa pripravljamo dokumentacijo in iščemo možnosti sofinanciranja. Mislim, da smo zastavili dobro smer in da je prav, da začeto delo nadaljujemo.
Pripravljen sem sodelovati z vsemi listami in strankami, ki želijo odgovorno sodelovati pri razvoju občine. Na lokalni ravni mora biti v ospredju vsebina, ne politična pripadnost. Če bodo drugi v opravljenem delu prepoznali rezultate in bomo našli skupne cilje, so moja vrata odprta. Vse liste, stranke in posameznike, ki bi želeli sodelovati in podpreti mojo kandidaturo, vabim, da se mi pridružijo do konca meseca. Do takrat želimo oblikovati krog sodelovanja, da bomo lahko nato vso pozornost namenili programu in predvolilnim dejavnostim. Poznejša podpora bo seveda še vedno dobrodošla, za nova formalna predvolilna usklajevanja pa zaradi časovnih rokov ne bo več veliko prostora.
Kako ocenjujete svoj prvi mandat? Kaj štejete med največje uspehe in česa vam še ni uspelo urediti?
Pošteno je povedati, da vsega nismo naredili in da bi bilo mogoče kaj izpeljati tudi bolje. V enem mandatu ni mogoče rešiti vseh potreb tako razvejane občine. Pomembno pa je, da smo iskali rešitve in projekte premikali naprej.
Med odprtimi vprašanji me najbolj boli prehod občine iz pristojnosti Upravne enote Ljubljana pod Upravno enoto Ribnica, za kar si prizadevamo že od marca 2019. Ministri in ministrstva se menjajo, prenos pa vedno nekje obtiči. Pred kratkim me je obiskal državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo dr. Božo Predalič. Pogovori potekajo v pravo smer, vendar je za dokončno odločitev potrebna tudi politična volja in upam, da je ta zdaj prisotna.
Med največje uspehe štejem izvedene projekte in pridobljena nepovratna sredstva. Ker občinski proračun ne zadošča za vse potrebe, se sistematično prijavljamo na razpise. V tem mandatu smo pridobili skoraj dva milijona evrov že nakazanih sredstev. Brez njih bi na nekatere projekte čakali bistveno dlje.
Občani pogosto opozarjajo na stanje cest. Je bilo na tem področju narejeno dovolj?
Zavedam se, da je stanje marsikatere ceste slabo in da bi si vsi želeli hitrejše obnove. Tudi sam bi si želel, da bi lahko vsako leto uredili več odsekov. Letos smo v celoti obnovili tri daljše odseke, v zadnjih letih pa za obnovo in vzdrževanje namenjamo rekordne zneske. Kljub temu bi za ureditev vseh potrebovali bistveno več sredstev, kot jih imamo na voljo, zato moramo določati prioritete in z razpoložljivim denarjem narediti čim več. Občina mora pripraviti projekte in pridobiti soglasja, postopki pa trajajo več let. To zahteva vztrajnost, ki je pri teh naložbah ne bo zmanjkalo. Pri državnih cestah smo odvisni tudi od Direkcije za ceste, s katero smo v zadnjem času navezali redne stike in vzpostavili dobro sodelovanje, da bo za naše ceste bolje poskrbljeno.
Največji projekt mandata sta bili širitev in prenova šole. Kako zahtevna je bila naložba?
To je bil največji projekt mandata tako po obsegu kot po finančnem zalogaju. Obsegal je gradnjo prizidka, prenovo šolske kuhinje ter ureditev novih prostorov za učitelje in strokovne delavce. Od Ministrstva za vzgojo in izobraževanje smo pridobili 1.188.749,76 evra nepovratnih sredstev, del naložbe pa smo morali pokriti tudi s posojilom. Dobili bomo eno najsodobnejših šolskih kuhinj v Sloveniji, zato lahko učencem in drugim uporabnikom šolske kuhinje zaželim: dober tek!
Med gradnjo se je pojavilo več nepredvidenih oziroma dodatnih del. Uredili smo okolico in dodatna parkirišča ter prenovili štiri učilnice, ki sprva niso bile vključene v projekt prenove. Časovnica se je zato nekoliko podaljšala, vendar smo želeli poskrbeti za celovito ureditev. Odprtje novih prostorov, prizidka in kuhinje bo tako 9. oktobra ob 17. uri. Občanke in občani so lepo vabljeni.
Ko sva ravno pri šoli – opažamo precejšen odliv učiteljev in drugega strokovnega kadra. Kako gledate na razmere v šoli?
Vsak odhod dobrega učitelja je razlog za skrb in mi spremljamo dogajanje na šoli v okviru naših pristojnosti. Občina ne odloča o kadrovskih vprašanjih, lahko pa zagotavlja boljše prostorske pogoje in sodeluje pri iskanju rešitev. Novi prostori so pri tem pomemben korak.
Mandat ravnatelja se izteče ob koncu ravno začetega šolskega leta. O imenovanju odloča svet zavoda, kjer odločajo mnenje učiteljskega zbora, predstavnikov sveta staršev in lokalne skupnosti. Želim si strokoven postopek ter vodstvo, ki bo znalo povezati kolektiv, prisluhniti zaposlenim in staršem ter skrbeti za kakovostno delo, pri čemer morajo biti v ospredju koristi otrok.
Kaj je občina v tem mandatu naredila za otroke in mlade?
Za učence smo zagotovili kolektivno nezgodno zavarovanje za vsaj naslednji dve šolski leti. Povečali smo sredstva za nakup šolskih potrebščin za vse šoloobvezne otroke. Uvedli smo tudi občinske štipendije za deficitarne poklice ter nadarjene dijake in študente. S temi ukrepi želimo družinam pomagati pri stroških izobraževanja, mladim pa pokazati, da občina prepoznava njihov trud in znanje.
Na Karlovici proučujemo projekt štirih do šestih hiš za mlade družine. Občina bi zagotovila zemljišče, vlagatelj pa bi ob pomoči evropskih sredstev zgradil cenovno dostopne hiše. Zasnova je pripravljena, čakamo pa še mnenja pristojnih institucij. Pred predstavitvijo občinskemu svetu moramo sicer še preveriti prostorske, finančne in pravne možnosti, a se mi zdi projekt zelo dober in upam, da bom imel v zvezi s tem kmalu dobre novice.
Mladim moramo omogočiti, da lahko ostanejo v domačem okolju. To ne pomeni le stanovanj, temveč tudi kakovostno šolo, zdravstvene storitve, športna in otroška igrišča, delovna mesta ter urejene prometne povezave.
Katere druge infrastrukturne projekte bi posebej izpostavili?
Vedeti moramo, da je bilo na začetku mojega mandata vodovodno omrežje v slabem stanju, vsi pa vemo, da je voda vir življenja, zato smo okrepili vlaganja v zanesljivo vodovodno omrežje po različnih delih občine. Dela trenutno potekajo v spodnjem delu Prilesja in Dolnjih Retjah. Verjetno najbolj zahteven je bil odsek Mala Slevica–Dvorska vas–Podkraj–Prilesje, za katerega smo pridobili sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost. Zanesljiva oskrba s pitno vodo bo tudi v prihodnje ostala prednostna naloga.
Zaključujejo se tudi dela v Industrijski coni Ločica na Turjaku. Pred začetkom gradnje novega dela smo morali rešiti težave, ki so se nakopičile v preteklosti: pridobiti spremembo gradbenega dovoljenja za stari del cone in nato še uporabno dovoljenje. Šele zatem smo lahko pridobili gradbeno dovoljenje za komunalno ureditev novega dela. Na javni dražbi smo prodali vse parcele, ki so bile predmet prodaje. Zadovoljen sem, da smo po mnogih letih cono pripeljali do točke, ko bo lahko v celoti zaživela in služila svojemu namenu.
V Velikih Laščah in Dvorski vasi smo v celoti prenovili športna igrišča, ravno v teh dneh pa začenjamo še s prenovo igrišča na Turjaku. Za Velike Lašče in Turjak smo pridobili tudi pomemben delež nepovratnih sredstev.
V središču Turjaka smo z družino Auersperg izvedli tudi zamenjavo zemljišč in tako pridobili dve večji parceli. Prva bo namenjena razširitvi parkirišč in boljši prometni ureditvi kraja, druga pa omogoča načrtovanje doma za starejše v prihodnosti, morda skupaj z varovanimi stanovanji. To kaže, da ne delamo samo za danes, ampak da razmišljamo tudi o potrebah, ki bodo nastale čez desetletje ali dve. Do doma za starejše je še dolga pot, a smo s zagotovitvijo primernega zemljišča naredili prvi pomemben korak.
Med pomembnejše uspehe tega mandata štejem tudi ureditev prostorov za dnevno varstvo starejših na Karlovici, ki bo z obogatitvijo vsebin v prihodnje še bolj zaživelo.
Dobra novica je, da imamo v občini končno spet družinskega zdravnika. Kaj je bilo doseženo in kaj sledi na področju zdravstvene oskrbe?
V začetku junija je v Zdravstveni postaji Velike Lašče začel delati novi zdravnik družinske medicine Jakob Gajšek, kar je rezultat dobrega sodelovanja občine in Zdravstvenega doma Ribnica ter pomemben dosežek v času pomanjkanja družinskih zdravnikov.
Občine ustanoviteljice Zdravstvenega doma Ribnica se resnosti pomanjkanja zdravnikov zavedamo, zato smo skupaj z občinami Ribnica, Sodražica in Loški Potok objavili javni razpis za kadrovske štipendije študentom medicine. Namen je dolgoročno zagotoviti stabilnejšo kadrovsko sliko in kakovostno zdravstveno oskrbo prebivalcev vseh štirih občin.
Do konca septembra bo objavljeno javno naročilo za celovito prenovo zdravstvene postaje. Če bodo ponudbe v okviru zagotovljenih sredstev, načrtujemo začetek del konec leta. Pomemben delež sredstev smo pridobili od Ministrstva za zdravje. Prenova bo izboljšala pogoje za zdravstvene ekipe, v zgornjem nadstropju pa bomo uredili sodobno fizioterapijo. Ker bo treba dejavnosti začasno preseliti, občane prosim za razumevanje.
Občina sofinancira cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu. Pomagali smo pri usposabljanju več kot 30 gasilcev bolničarjev ter namestili nove defibrilatorje. Ker prihod reševalcev iz Ribnice ali Ljubljane zahteva čas, so usposobljeni prvi posredovalci in dostopni defibrilatorji zelo pomembni.
Ali ste kaj naredili, da nam zdravnik spet ne pobegne?
Na žalost za to ni zakonskih možnosti ali načinov, da bi se lahko kakor koli zavarovali pred morebitnim odhodom. Prepričan pa sem, da bomo z velikolaško gostoljubnostjo, dobrimi odnosi in sodelovanjem ter visoko kakovostjo življenja zdravnika prepričali, da se lahko s svojo družino mirno ustali v naših krajih.
Kako je v tako politično raznolikem občinskem svetu potekalo sodelovanje?
V občinskem svetu je zastopanih osem list oziroma strank različnih političnih usmeritev. Vnaprej nisem imel zagotovljene večine, zato smo podporo iskali od projekta do projekta. Usklajevanje ni bilo vedno preprosto, vendar smo praviloma dosegli kompromis. Tudi glas proti je sestavni del demokratičnega odločanja. Različna mnenja so pričakovana, občina pa napreduje, ko znamo pri pomembnih vprašanjih stopiti skupaj.
Pri večjih projektih in proračunu organiziramo kolegije, predloge pa obravnavajo tudi odbori. Kot župan sem vedno dostopen vsem svetnikom. Pri velikem številu gradiv je treba kakšno pojasnilo tudi ponoviti. Pomembno je, da vsi pravočasno dobijo informacije in da nesporazume rešujemo s pogovorom. Seveda je pa tudi stvar vsakega posameznega svetnika, na koliko kolegijev, odborov ali usklajevanj pride in koliko se poglobi v materijo, gotovo pa so vsem vse informacije na voljo.
V mandatu ste reorganizirali tudi občinsko upravo. Kakšni so rezultati?
Na občinski upravi smo izvedli manjšo reorganizacijo. Od devetih zaposlenih so se zamenjali štirje. Naloge smo razporedili tako, da se sistematično prijavljamo na razpise in vodimo zahtevne projekte. Rezultat je skoraj dva milijona evrov že nakazanih nepovratnih sredstev, za kar se moram zahvaliti svoji ekipi. Dokazali smo, da lahko povezana ter zavzeta ekipa naredi veliko in da ni vseeno, kako se vodi občino oziroma organizacijo.
Kakšna prihodnost čaka Javni zavod Trubarjevi kraji?
Občina v zavod vlaga pomemben del proračunskih sredstev, več kot 200 tisoč evrov letno, zato pričakujemo kakovosten in razvojno usmerjen program. Pogrešam več novih vsebin, samoiniciativnosti ter iskanja zunanjih virov in le več kot 150 tisoč evrov negativnega izkupička letno. To ni očitek zaposlenim, temveč gre za vprašanje organizacije, vodenja in jasnih ciljev.
Zavod ima dobro osnovo in eno najpomembnejših kulturnih bogastev v Sloveniji, zato lahko še močneje poveže kulturo, turizem in dogodke. Po izteku mandata direktorja konec meseca si želim vodstvo s prepričljivim programom, ki bo povezalo zaposlene, društva, ustvarjalce, različne ponudnike in občino.
Eno večjih odprtih vprašanj je Grad Turjak. Ali je Občina pripravljena prevzeti njegovo upravljanje?
Trenutno z gradom upravlja Ministrstvo za kulturo. Občina sodeluje pri iskanju rešitev za upravljanje gradu, vendar mora biti model finančno in organizacijsko vzdržen. Polno delovanje gradu in hotela bi zahtevalo dodatne vodnike, vzdrževanje, čiščenje in druge zaposlene. Takšne odgovornosti ne moremo prevzeti brez jasnega dogovora z državo o financiranju in kadrih.
Z Ministrstvom za kulturo se aktivno pogovarjamo, a najprej želimo okrepiti javni zavod, po volitvah pa skupaj poiskati izvedljiv način upravljanja. Lahko rečem, da so nam stroški upravljanja precej jasni, upam pa, da bo država razumela, da za to potrebujemo kadrovske, finančne in druge okrepitve. Menim pa, da tudi ministrstvu ni v interesu, da bi bil grad Turjak nasedla naložba, zato sem optimističen glede razumnega dogovora.
Glede na to, da je bil glavni govorec na odprtju gradu predsednik vlade, si verjetno res ne želijo, da bi naložba nasedla.
Da, odprtje je poželo precej pozornosti in želim si, da bi to pripomoglo k prepoznavnosti destinacije in k dobremu obisku. V dneh po njem, sploh pa čez vikend, je prišlo tudi po 200 obiskovalcev na dan. Glede predstavnikov vlade pa je za nas pomembno, ali so pripravljeni prisluhniti našim potrebam in pomagati pri rešitvah.
Kateri večji projekti so pripravljeni za prihodnja leta?
Eden večjih projektov je kolesarska povezava Turjak–Rašica. Prek Ljubljanske urbane regije imamo v Dogovoru za razvoj regij zagotovljen milijon evrov nepovratnih sredstev, z Direkcijo za ceste pa smo se dogovorili še za dodatni milijon. Ključno je pravočasno pridobiti služnosti; brez njih projekta ne bo mogoče izvesti in sredstva bodo izgubljena ne samo za ta projekt, ampak še za kakšnega, ki bi ga financirali iz istih virov. Lastnike zemljišč na trasi zato prosim za tvorno sodelovanje in podpis pogodb o služnosti. Verjamem, da kolesarji nikomur niso moteči in da ne povzročajo škode lastnikom.
Na Rašici je predvidena ureditev križišča z obema mostovoma, avtobusnim postajališčem in prehodom. Občina bo prispevala približno 180.000 evrov, glavni vlagatelj pa bo Direkcija za ceste. Če bo izvajalec izbran v okviru zagotovljenih sredstev, se lahko prva faza gradnje začne še letos, sicer pa prihodnje leto. Za drugi del križišča, ki bo postal krožišče se pripravlja dokumentacija in pridobiva gradbeno dovoljenje; ob ugodnem poteku bi se lahko gradnja začela leta 2028.
Na Karlovici načrtujemo rekonstrukcijo križišča pri vrtcu, dnevnem varstvu in gasilskem domu ter dodatna parkirišča. Z Direkcijo, s katero smo vzpostavili dobre odnose, se dogovarjamo za preplastitev ceste skozi Velike Lašče.
Za prihodnje leto je v načrtu prva faza ureditve okolice Trubarjeve domačije, da bodo različni dogodki potekali v še lepšem ambientu. Pripravljene imamo tudi večje projekte za vodovodna omrežja, ki čakajo na morebitne razpise za sofinanciranje, še naprej bomo aktivno podpirali delovanje Gasilske zveze in njihovih prostovoljnih gasilski društev.
Kje je trenutno projekt kanalizacije v Velikih Laščah in okoliških naseljih?
Projektna dokumentacija se pripravlja, vendar nam v tem mandatu ni uspelo pridobiti vseh služnosti za Velike Lašče, Male Lašče, Pušče in Rašico. Na Rašici smo kupili zemljišče za skupno čistilno napravo in pridobili del služnosti, nato pa se je postopek na posameznih odsekih ustavil zaradi težav pri pridobivanju služnosti pri dveh lastnikih.
Brez sodelovanja lastnikov zemljišč, preko katerih bo potekala kanalizacija, te ni mogoče zgraditi. Pridobiti moramo služnosti in gradbeno dovoljenje, nato pa lahko kandidiramo za nepovratna sredstva. Kjer prvotna trasa zaradi nasprotovanj lastnikov ni izvedljiva, preverjamo druge možnosti. V prihodnjem mandatu želimo pridobiti soglasja in dovoljenje ter projekt s potrpežljivim pogovorom pripeljati do izvedbe. Je pa tako: če se bodo postopki predolgo vlekli, lahko zamudimo razpise za nepovratna sredstva, kar bo v praksi zapečatilo projekt izgradnje kanalizacije. Lovimo zadnji vlak za tovrstna sredstva.
Kaj je vaša glavna želja za naslednji mandat?
Najbolj si želim, da bi uredili prehod pod Upravno enoto Ribnica ter dokončali pripravo kanalizacije. Oba cilja sta odvisna tudi od odločitev države oziroma sodelovanja lastnikov zemljišč, vendar to ne zmanjšuje naše odgovornosti, da vztrajamo in iščemo rešitve.
Nadaljevati želim prenovo zdravstvene postaje, ureditev Trubarjeve domačije, cest in križišč, kolesarsko povezavo, razvoj cone Ločica ter projekte za mlade in starejše. Vsega morebiti ni mogoče narediti v enem mandatu, lahko pa vsak projekt pripeljemo nekaj korakov dlje.
Ob koncu želim poudariti, da noben rezultat ni delo enega človeka. Za njim stojijo občinska uprava, občinski svet, krajevni odbori, društva, izvajalci in številni občani. Če bomo tudi v prihodnje znali sodelovati kljub različnim mnenjem, bomo lahko nadaljevali razvoj občine. To je tudi glavni razlog, da sem se odločil ponovno kandidirati.
CITATI
Pripravljen sem sodelovati z vsemi listami in strankami, ki želijo odgovorno sodelovati pri razvoju občine. Na lokalni ravni mora biti v ospredju vsebina, ne politična pripadnost.
Občina v Javni zavod Trubarjevi kraji vlaga pomemben del proračunskih sredstev, več kot 200 tisoč evrov letno, zato pričakujemo kakovosten in razvojno usmerjen program.
Najbolj si želim, da bi uredili prehod pod Upravno enoto Ribnica ter dokončali pripravo kanalizacije.
