Na sredini prvega mandata na položaju župana Iga smo Zlatka Usenika spraševali o viziji razvoja njihove občine, infrastrukturnih težavah in povezovanju z drugimi občinami. Ker izvira iz Krvave Peči, je še posebej naklonjen sodelovanju z našo občino, pri čemer vidi veliko sinergij zlasti v turizmu.
Pet mandatov ste bili občinski svetnik, zdaj ste prvič v vlogi župana. Vas je, čeprav ste bili precej vpeti v lokalno življenje, na tej funkciji kljub temu kaj presenetilo?
Moram reči, da me župansko delo ni posebej presenetilo, so me pa presenetile določene zadeve, ki še niso bile realizirane, oziroma določena področja, na katerih je bilo res premalo poudarka. Seveda vemo, da ima vsak človek, vsak direktor ali župan, svoje prioritete, ki jih želi v mandatu izpeljati. Tako kot jih imam jaz, jih je imel tudi prejšnji župan. Po mojem mnenju se je absolutno premalo poudarjalo prometno varnost, varnost otrok, šolska in otroška igrišča, športna igrišča, čemur mi dajemo visoko prioriteto.
Kot župan sem že na začetku povedal, da se pri meni visoke politike ne bomo šli, zato v občinskem svetu nimamo ne koalicije ne opozicije. Lahko rečem, da odlično sodelujemo. Vsako drugo sredo se dobivamo s svetniki; vsi svetniki imajo najprej z mano sestanek, da se pogovorimo o vseh stvareh. Na sejah občinskega sveta potem ni nepotrebnih prepirov in samo še formalno potrdimo odločitve. Poudaril bi še, da me je pozitivno presenetila sestava občinske uprave, prej namreč svetniki dejansko nismo imeli možnosti dostopa do župana in uprave, ker je bil 20 let »one man band«. Pri meni tega ni. Prav tako podžupanji, ki sta zadolženi za svoja področja, odlično delata in tudi morata delati, medtem ko so bili prejšnji podžupani to samo na papirju.
Torej stavite na timsko delo.
Vsekakor. Tega sem navajen še iz prejšnje službe in tudi kot dolgoletni predsednik sveta vaške skupnosti in predsednik društva Zapotok.
Omenili ste varnost na cesti, šole, igrišča. Katere so še druge vaše prioritete v tem mandatu in morda še kakšnem?
Če sem iskren, težko rečem, da so to moje prioritete, ampak so prioritete ekipe. Za cilje smo si postavili ureditev centra Iga, kar je trenutno glavni projekt, gradnjo pločnikov, povezovalnih cest, zaključujemo kanalizacijo v Iški vasi in Iški, da bo dolina končno imela kanalizacijo večinoma urejeno. Naslednji korak je opremiti s kanalizacijo hribovska območja, pri čemer pa bo ogromna težava pridobivanje sredstev, tako da bomo po vsej verjetnosti morali vse sami financirati. Tako je bilo že do zdaj, saj smo državna sredstva dobili samo za zadnje obdobje gradnje.
Ti projekti naj bi se delali že pred leti, ko so bila za to tudi predvidena evropska sredstva.
Da, če bi se takrat skupaj z Ljubljano lotili urejanja kanalizacije, bi jo imela cela občina že zdavnaj zgrajeno.
S cestami imamo težave kar vse občine v tej regiji, tudi z državnimi. Je kakšna rešitev na obzorju?
Dogovarjamo se za ureditev državnih cest na kar nekaj odsekih, predvsem zato, ker vemo, da nas prihodnje leto oziroma leta 2027 čakajo začetna dela na Škofljici, kar pomeni, da se bo velika večina ljudi iz velikolaškega, ribniškega in pa kočevskega območja vozila v Ljubljano čez občino Ig. Prepričan sem, da se jih bo največ odločilo za vožnjo čez Kurešček na Ig in naprej proti Ljubljani. Močno dvomim, da bodo šli skozi Grosuplje, ker tam že zdaj vse stoji; na Škofljici bo tako ali tako vse stalo, saj je že danes, ko naj bi promet potekal normalno, tako. Najbolj me skrbi prav odsek od meje z Velikimi Laščami do Golega, kjer bo cesta, ki bo bistveno bolj obremenjena, po mojem védenju in prepričanju razpadla. Že danes je v katastrofalnem stanju. Zdaj bomo sicer kar nekaj sredstev dali za sanacijo najbolj kritičnih odsekov, ampak menim, da je to premalo. Z državo se dogovarjamo za gradnjo rondoja pri naši industrijsko-obrtni coni in v Tomišlju ter preplastitev odsekov v zameno za tisto, kar nas čaka v naslednjem obdobju.
Ali je podvoz na Škofljici sploh realen projekt, saj so pomisleki glede odvodnjavanja in možnosti izrednih prevozov?
Da, o tem potekajo pogovori, tudi vaš župan je na to opozoril, prav tako je naše mnenje, da bi bilo najbolj logično zgraditi nadvoz. S tega vidika se lahko zadeva še zavleče oziroma sem prepričan, da se bo, kajti stvari je treba popraviti zdaj, ali pa bomo imeli težave v prihodnosti. Na oko je projekt zelo lepo pripravljen in občina Škofljica bo z njim veliko pridobila, med drugim sodobno železniško postajo.
Evropska in s tem tudi slovenska usmeritev je, da imajo prednost vlaki oziroma promet po železnici.
V šali sem odločevalcem predlagal, da bi lahko še kakšen krak do Iga pripeljali. Zelo resno pa z občino Škofljica načrtujemo kolesarsko povezavo, tekla bi po trasi elektroomrežja, ki je v zemlji, za kar nam je zavod za varstvo narave dal zeleno luč. Mislim, da bi bila za naše občane to zanimiva možnost, ker bosta tam tudi kolesarnica in garažna hiša. Zavedati se moramo, da nam bo Ljubljana prej ali slej močno omejila vstop v mesto ali pa zasolila cene parkiranja.
Čedalje težje je po naših cestah priti do Ljubljane, stanje vozišč se vidno slabša. Se ne da nič ukreniti?
Iskreno bom povedal. Kar zadeva našo »kočevarko«, lahko mirno rečem, da bi več moral narediti bivši župan Škofljice Ivan Jordan. Ne razumem niti, kako nekdanji župan Kočevja Vladimir Prebilič, ki je bil hkrati predsednik Skupnosti občin Slovenije, ni zmogel doseči več za to povezavo. Na splošno pa se mi zdi, da vsi župani na tej osi preveč vlečejo samo v svojo korist. Ne vem, ali se zavedajo, da nikomur ne koristijo obvoznice okoli Lašč, Ribnice ali Kočevja, če ne bomo rešili prometa na Škofljici. Župan Škofljice Primož Cimerman se je zelo zavzel za rešitev te problematike; bojim se le, da bo ideja o povezovalni oziroma obvozni cesti, kakorkoli jo že imenujejo, še zelo dolgotrajen proces. Mislim, da bo država naredila podvoz, speljala dvotirno železnico, potem pa bo postala gluha za naše želje. Ne verjamem, kar govorijo, da vlada te ceste ne more umestiti v načrt razvojnih programov, jo umestiti v prostor.
Koliko pa je zanimanja za priseljevanje iz Ljubljane? Postajate bolj spalno naselje ali razvoj temelji predvsem na domačinih?
V občini je polovica prebivalcev priseljenih, vendar naš razvoj ne temelji na priseljevanju. Ne podpiramo gradnje večstanovanjskih objektov in množičnega priseljevanja. Želimo biti butična občina v samem predmestju Ljubljane, ki privablja predvsem ljudi, ki znajo to ceniti. Pri pripravi novih prostorskih načrtov sledimo cilju oblikovanja večjih parcel z možnostjo gradnje večjih enostanovanjskih hiš. Drži, da so cene zemljišč že zdaj zelo visoke, vendar resnično ne bi radi, da bi se nam zgodilo enako kot na Škofljici. Pošteno povemo, kajti Škofljica ima velike težave z množičnim priseljevanjem. Verjetno bi mi naredili isto napako, če ne bi videli vzorca v sosednji občini, ker smo idealna občina za naval iz Ljubljane in drugih delov Slovenije. Ampak to za sabo potegne velikanske potrebe po dodatni infrastrukturi, komunalni infrastrukturi, šolah, vrtcih, igriščih, zdravniški oskrbi … Preprosto nimamo niti želje niti potrebe po tem. Trenutno imamo 7700 prebivalcev in vemo, da se nam bo prebivalstvo povečalo, toda maksimalna populacija je pod 10 tisoč prebivalcev in te številke ne želimo kmalu doseči.
Imate dokaj novo obrtno-industrijsko cono. Kako vidite gospodarski razvoj v vaši občini?
Potencial je zelo dober, vendar je bivši župan pri pripravi in gradnji naredil veliko napako. To cono bi namreč morala financirati in urediti občina in potem ponuditi zemljišča domačim ljudem. Pri nas pa so zazidljivo zemljišče prodali, ne da bi ga prej komunalno uredili in ne da bi se pogovarjali z domačimi ljudmi, da bi v prvi vrsti parcele kupovali oni. Namesto tega so cono na hitro in za majhen denar prodali enemu investitorju, ki je kmalu zatem propadel, zato je gradnja zastala. Cono je potem kupilo podjetje Komunalne gradnje Grosuplje, to je zemljišča komunalno opremilo, vendar jih je vmes tudi prodalo številnim podjetjem zunaj občine. Drugi problem so prazne parcele, ker so jih nekateri kupili kot naložbo in se jim ne mudi s prodajo. Eden od lastnikov teh parcel je bil Mercator; mislili smo, da bo zgradil trgovino, toda parcelo je prodal podjetju Dolinšek Transport, tako da zdaj nimamo prostora za spodobno trgovino, kar je že dlje časa največja rakava rana naše občine.
Situacijo skušamo rešiti v fazi priprave novega prostorskega načrta. Predlagali smo dve novi lokaciji za cono; ena je nasproti te cone, vendar je vprašanje, ali bomo dobili vsa dovoljenja. Potrebe po teh zemljiščih so res zelo velike, vsak teden dobivam klice naših ljudi, ali se kje kaj prodaja. Tako da naš problem je, da industrijsko-obrtne cone nimamo, vaš pa, da je ne morete urediti.
Omenili ste težave pri pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj. Na Barju je to verjetno še težje. Kako sobivate s temi zahtevami?
Mislim, da dobro sobivamo. Imamo krajinski park, Naturo 2000, zavod za varstvo narave, zavod za varstvo kulturne dediščine in z vsemi dobro sodelujemo. Bojim pa se, da se bo zapletlo, ko bomo dobili povratne informacije, katera od teh zemljišč, ki smo jih predlagali za nove cone, za nove potrebe pri širitvi občine, bomo lahko uporabili za ta namen. Predvidevam, da nas čakajo zahtevna pogajanja. Treba pa je vedeti, da so zdaj glavna ovira poplave, kjer je tudi direkcija Republike Slovenije za vode zelo striktna pri izdajanju novih soglasij. Poleg tega stopa v stik z nami veliko investitorjev, ki bi gradili večje športne objekte. Ne boste verjeli, imamo povpraševanje za ledno dvorano, z dvema manjšima zraven, po avstrijskem vzoru, prav tako se je oglasil investitor iz lige NBA, znan košarkar, ki je hotel tukaj narediti podružnico za mlade igralce. Smo pa zelo blizu dogovora za gradnjo teniške dvorane s štirimi igrišči in vso spremljevalno dejavnostjo. Pri drugih projektih je problem, ker bi bili objekti visoki 25 metrov, pri nas pa je dovoljena višina le 11 metrov, kar za teniško dvorano ni težava.
Imate tudi nekaj kmečkega zaledja. V kakšnih odnosih so kmetje s krajinskim parkom?
Po tistem medijsko odmevnem sporu je naša kmetijska zadruga dala pobudo za sestanek, ki so se ga udeležili vsi vpleteni, in potem se je zadeva umirila. Trenutno smo v pat poziciji, čakamo, kaj se bo zgodilo. Takrat je sicer predsednik vlade rekel, da ne bodo uveljavili takratnih odločitev. V praksi pa imajo tudi kmetje največ težav zaradi poplav. Moramo se zavedati, da se Barje poseda, česar ni mogoče ustaviti. Dostikrat celo po več 10 hektarjev koruze sploh ne morejo pobrati. Drugače pa, kar zadeva kmetije, imamo nekaj res močnih kmetov, a je zmeraj manj manjših kmetij, kakršne so bile včasih po vaseh.
Kako pa ohranjate kulturno izročilo?
Imamo veliko kulturnih društev, nedavno je bila ustanovljena še ižanska godba. Letos smo za področje kulture namenili dodatna sredstva. Za visok nivo moram pohvaliti bivšega župana, ki je bil kulturnik, dobitnik Severjeve nagrade, zaslužen je tudi za novo kulturno dvorano, ki je gotovo ena najlepših daleč naokoli. Zdaj je ustanovil kulturno društvo Potepuh, v katerem je še naprej dejaven. Kot župan podpiram kulturo, kajti če bomo opustili svojo kulturo, bo izginila tudi prepoznavnost Slovencev. Veliki narodi se zavedajo, da imajo težave z ohranjanjem svoje identitete. Potem je jasno, da ima dva milijona Slovencev še večje. Sicer zagovarjam načelo, da se bo tisti, ki pride živet v našo občino, prilagodil našim navadam, in ne obratno.
Vesel pa sem, da imamo kulturen dialog med svetniki in svetnicami ter občinsko upravo. Odkar sem župan, ni bilo niti enkrat izrečene žal besede ali pa kakšnega spora. Trideset let sem na neki način vključen v lokalno politiko in lahko rečem, da smo bistveno nad državnim nivojem, ki je katastrofalen.
Pri upravljanju občine morate biti v stiku tudi z vlado oziroma ministri. Kako bi ocenili sodelovanje z njimi?
Kdor misli, da o zadevah odločajo ministri, se zelo moti. Odloča nižji rang uslužbencev na ministrstvih. Večino življenja sem delal v javni upravi, tako da se poznam z veliko ljudmi in vsi vedo, kakšen sem, da pri meni lepa beseda vedno lepo mesto najde. Lahko rečem, da delamo odlično; karkoli smo potrebovali, smo vedno dobili kompetentnega sogovornika. Z ministri nekih posebnih stikov nimam, zelo dobro pa sodelujemo z ministrstvi za infrastrukturo, zdravje, obrambo in pravosodje. Zadnje ima pri nas zapore, obrambno pa Izobraževalni center za zaščito in reševanje. Upamo, da bomo še z ministrstvom za zdravje dosegli dogovor za fizioterapijo, ki jo v Laščah že imate, in ginekološko ambulanto. Skupaj z občino Škofljica pa smo se že dogovorili za skupnega pediatra.
Ve se, katere vlade bistveno več naredijo za občine, to so desne vlade. Res pa je, da včasih kakšna občina oziroma župan doseže precej več, kot so njihove potrebe, in se potem čudimo, zakaj kakšni projekti propadejo. Vsak se na svoj način trudi doseči čim več, vendar opažam, da z nesramnostjo in zoprnostjo veliko ne dosežejo. Včasih se je treba tudi zadržati in ne vsega očitati uradnikom.
Župani treh občin, Velikih Lašč, Škofljice in Iga, ste vsi novinci na tej funkciji. Kako sodelujete med sabo?
Odlično. Glavni povezovalci so gasilci in tudi naše ekipe dobro sodelujejo. Pri nas je gasilstvo na visoki ravni že 30 let. Osebnostno smo si morda malo različni, recimo, Cimerman je zelo energičen, vaš župan je že bolj umirjen, čeprav ga včasih razjezi odnos države do občin, pri čemer bi Matjaž lahko bil malce bolj optimističen. Jaz sem morda nekoliko bolj potrpežljiv, čeprav me kdaj kakšna stvar pogreje. Treba pa se je zavedati, da bo tu veliko slabe volje, ko bo nastal zamašek na Škofljici in se bo promet preusmeril čez Ig. Občanom sicer govorim, da morajo tudi iz Lašč in Ribnice priti v službo, ampak takrat bo potrebnega še veliko napora za miritev ljudi. Sicer pa delamo odlično; pri nas se je oglasil tudi Božo Zalar, da bi se povezovali prek turistične dejavnosti. Izhodišče je bil vaš obnovljeni turjaški grad. Upam, da bomo to sodelovanje res izvedli. Pri tem pa mora vaša občina paziti, da si bo izpogajala takšno pogodbo za prevzem gradu, da se ne bo finančno zaklala. Pri nas imamo koliščarski muzej, ki mu moramo nameniti 250.000 evrov na leto in je za našo občino precejšen zalogaj. Na Vrhniki so podobno zadevo po petih letih zaprli. Zato je ključno, da se z državo na začetku dobro zmenite.
Vsekakor bo ključno povezovanje z drugimi občinami, saj hitro ugotovimo, da smo majhni.
Že naša občina je majhna, potem pa vidiš druge, še manjše, in se čudiš, kako jim uspe preživeti. Poleg tega nam res pomaga bližina Ljubljane. Če ne bi bilo vmes Barja, bi bili verjetno že povsem povezani, tako da nam ravno Barje omogoča, da se otepamo množičnega priseljevanja.
Ne vem, ali veste za zanimivost, da imamo občine Ig, Brezovica, Cerknica in Lašče edino četveromejo v državi. Nekoč so že bila srečanja vseh štirih občin; vsako leto je ena organizirala pohod in na koncu pogostitev. Na to temo sem že govoril z vsemi župani in vsi so zainteresirani, da obudimo to druženje. Zdaj moram najti samo še enega norca, ki bo to izpeljal. (smeh)
Kot župan sem že na začetku povedal, da se pri meni visoke politike ne bomo šli, zato v občinskem svetu nimamo ne koalicije ne opozicije.
V občini je polovica prebivalcev priseljenih, vendar naš razvoj ne temelji na priseljevanju. Ne podpiramo gradnje večstanovanjskih objektov in množičnega priseljevanja.
Kdor misli, da o zadevah odločajo ministri, se zelo moti. Odloča nižji rang uslužbencev na ministrstvih.
Nikomur ne koristijo obvoznice okoli Lašč, Ribnice ali Kočevja, če ne bomo rešili prometa na Škofljici.
Luka Jakše
Slike: osebni arhiv
