Je uspešen gospodarstvenik, ki je že dalj časa presega regijske okvirje, a je ves čas ostal zvest in obvezen kmečkemu stanu. Doma je na Malem Ločniku, kjer je od nekoč več kot desetih kmetij še edini in poleg svojih površin kosi še sosedove, da se ne zaraščajo. V hlevih ima poleg govejih pitancev že tradicionalno tudi konje. Na kmetiji, po domače pri Mramorevih ali po dolenjsko pri Bramorevih, ohranja in nadaljuje to, kar so ga naučili že stari starši in starši. Še več: kmetijsko dejavnost je razvijal, posodabljal in se prilagajal trgu. Članstvo v Kmetijski zadrugi Velike Lašče nadaljuje kot tretja generacija; v Upravnem odboru je tretji mandat, od decembra lanskega leta pa celo v vlogi njegovega predsednika. Primož Petrič si je pridobil zaupanje sočlanov, ki skupaj verjamejo, da so spremembe in prilagoditve v zadrugi nujne.
Kaj bo vaša prioritetna naloga v vlogi predsednik KZ Velike Lašče?
Leto 2024 je bilo za zadrugo turbulentno. Ves čas delovanja v upravnem odboru sem se zavzemal in celo zahteval pomladitev upravljanja zadruge. Potrebe po pomlajevanju so se izkazale še bolj upravičene, ko je takratno vodstvo zadruge še z nekaterimi drugimi kadri izpolnilo pogoje za upokojitev. Pripravljenosti predaje celotnega vodenja zadruge nasledniku ni bilo, imenovanju novega poslovnega vodenja pa niso sledili prenosi znanj, praks in izkušenj ter podpora. Rezultat vseh dogodkov je bil, da sem konec minulega leta kot podpredsednik prevzel mesto predsednika zadruge. Moja prioritetna naloga je vzpostaviti sistem dobrega poslovanja, ki bo v vseh dejavnostih učinkovit in razvojno naravnan.
Kako kaže z dolgoletno načrtovano izgradnjo nove klavnice?
Smo v času, ko pogoji klavniške dejavnosti niso optimalni. Mesni trg je odprt, ponudba je široka, naši rejci pa zapirajo hleve. Kljub temu ocenjujem, da je klavnica za zadrugo in za rejce našega območja in tudi širše zelo pomembna in nujna. Klavniška tradicija Kmetijske zadruge Velike Lašče je dolga; potrebno jo je ohraniti in nadgraditi. Zato smo aktivno pristopili k projektu, naredili recenzijo in z njimi argumentirali nove pogoje in stroške za izgradnjo klavnice. Če bosta poenotena volja in soglasnost za načrtovano investicijo v vseh organih zadruge, se bo pričetek izgradnje začel v letu 2026. Izdelana je projektna dokumentacija; v naslednji fazi se začneta vloga in postopek za pridobivanje gradbenega dovoljenja. Finančno bo to zagotovo zahteven projekt, a je dosegljiv in izvedljiv. Zakaj nove klavnice po tolikih letih še vedno ni, ne bom komentiral, verjetno pa pravih razlogov niti ne poznam.
Koliko živali se letno zakolje v klavnici in kakšne zmogljivosti zakola bo imela nova klavnica?
Število zakolov se giblje okoli 2000 živali na leto, predvsem govedo; nekaj je drobnice ter v manjšem številu ostalih rejnih živali. V približno takem obsegu bo tudi kapaciteta nove klavnice.
Je poleg nove klavnice še vedno predvidena tudi predelava in prodaja?
Vsekakor. V Velikih Laščah smo imeli mesnico s predelavo in prodajo, ki je žal ni več in jo je treba ponovno urediti. V poslovni coni na Turjaku je poleg nove klavnice predvidena tudi predelava in prodaja mesa.
Pravite, da je finančno investicija nove klavnice s predelavo in prodajo izvedljiva. Kakšni so oz. bodo finančni viri?
Del so lastna sredstva; določen del se bo pokril z bančno pomočjo; na voljo so tudi določene nepremičnine zadruge v Velikih Laščah, Robu in Karlovici, ki se bodo z izgradnjo nove klavnice še sprostili in jih bomo ponuditi trgu.
Kakšno je finančno stanje zadruge?
Poslovanje zadruge je stabilno, smo likvidni. Seveda se spopadamo s težavami, ki pa jih bomo spremenili v izziv. Nihanja cen električne energije, visoki stroški dela, neizkoriščen potencial – vse to vpliva na poslovni rezultat.
S prvim januarjem letos je zadruga zaprla trgovino v Robu. Kako kaže z ostalimi prehrambnimi trgovinami zadruge?
Zadruga je v preteklosti imela pomembno vlogo. Še v času občine Ljubljana Vič-Rudnik, preden smo vzpostavili samostojno občino Velike Lašče, je bila zadruga gonilna sila – ne le gospodarska, tudi družbena. V sodobnem času pa se zadruga ni več najbolje znašla. Vztrajala je po dokaj utečenem modelu; leta so minevala, dejavnosti pa nazadovale. Nekatere trgovine so bile le še v funkciji družbene odgovornosti, nikakor pa ne več ekonomsko rentabilne. Ob tem se zadrugi lahko le zahvalimo za dolgoletno vztrajanje in že povedano veliko mero družbene odgovornosti.
Kako poslujejo ostale trgovine in kakšni so načrti, da bodo ob vseh velikih centrih okrog njih (Ljubljana, Grosuplje, Ribnica, Cerknica) preživele?
Z vsemi trgovinami, ki so v majhnih krajih in so za njih ter tamkajšnji krajani pomembni, imamo veliko načrtov. Do potankosti bomo preučili njihovo poslovanje. Optimizirali bomo vse procese poslovanja, pregledali dobavitelje, izboljšali ponudbo in predvsem sledili željam kupcev. Proces je že stekel, čeprav se zavedam, da je pot še dolga in tudi ne bo nikoli končana, saj je potrebno nenehno prilagajanje in sledenje trgu. Brez vlaganja v infrastrukturo pa zagotovo ne bo šlo.
Čimprej se bomo lotili prenove, morebiti celo z manjšimi gradbenimi posegi, ZTC Velike Lašče. Potrebno je optimizirati vse delovne procese, od dobave blaga v skladišče do razporejenosti trgovskih polic oziroma ureditev mesnice. Sledila bo preureditev trgovine na Turjaku. Lepo urejena je trgovina v Loškem Potoku, prav tako najemniška trgovina v Novi Vasi na Blokah, med vsemi pa je premalo poslovne sinergije.
Za člane zadruge, kmete je pomembno, da imajo bogato ponudbo semen, gnojil in vsega drugega repromateriala ter da je vse to po ugodnih cenah!
Tehnična trgovina bo v prihodnje deležna posebne pozornosti. Zavedam se, da je treba ponudbo v trgovini razširiti in to bomo tudi storili, ne le za pridelovalce – kmete in vrtičkarje – pač pa za širši krog kupcev. Člane bomo čim bolj povezali v nabavno verigo in se pri tem zavzemali za čim boljši ekonomski učinek tako za kmete kot za zadrugo. Pri tem vidim neizkoriščen potencial in nujnost povezovanja kmetijskih gospodarstev kot potrošnikov oziroma kupcev. Potreben je podjeten pristop. Pozivam, da se nam pridružijo novi člani in novi poslovni partnerji. Pot ne bo lahka in ne kratka, vendar moramo graditi na vztrajnosti in zaupanju.
Tudi zadruga se sooča s pomanjkanjem delovne sile. Zaposleni odhajajo v pokoj ali celo zapuščajo delovna mesta – kje vidite rešitev?
Moderno se je izgovarjati na pomanjkanje delovne sile, a to ni zadosten izgovor. Seveda je problem, je bil in tudi bo. Tu smo, da to rešimo. Vsak zaposleni lahko vpliva in je odgovoren za sodelavca: bolj izkušen za manj izkušenega, vodja za svoje podrejene, direktor za vse zaposlene in tudi predsednik s svojo funkcijo, s svojim prispevkom, energijo, strategijo, idejami … Pogosto pozabimo, da zadruga ni proračunsko financirana ustanova, pač pa je gospodarska družba. Imamo, če ustvarimo. Že prej sem omenil pomen zadruge v preteklosti, pred desetletji. Stvari so danes povsem drugačne; marsikaj se je spremenilo; nič ni več tako, kot je bilo. Temu bi morali slediti vsi zaposleni in tudi člani zadruge.
Bivša zgradba uprave in trgovine na Stritarjevi ulici v Velikih Laščah je skoraj povsem prazna. Bo tako tudi v prihodnje?
Zgradba čaka svoje novo poslanstvo. V januarju smo prostore nekdanje trgovine ter vse ostale spremljajoče prostore ponovno priključili na ogrevanje ter izvedli nekaj osnovnih preureditev. Tako smo v njih v januarju že imeli v novoletno srečanje zaposlenih. Za pogostitev so poskrbele članice Društva podeželskih žena ter člani Društva govedorejcev in Konjerejskega društva Velike Lašče. Pred kratkim je v prostoru imela svoj letni redni občni zbor Zveza rejcev govedi rjave pasme Slovenije. Prostor je glede na velikost, ustrezne dodatne prostore, kot so sanitarije in drugo, ter umeščenosti v središče kraja primeren za najrazličnejše dogodke in vsebine. Razmišljamo celo o pokriti tržnici, vključno s kulinarično ponudbo. Vsekakor pa je prostor zelo primeren za različna srečanja, tudi otroške zabave in druge dogodke. V sodelovanju z zavodom Trubarjevi kraji, Občino, drugimi društvi in organizacijami bi lahko bila tu tudi dodatna turistična ponudba s predstavljeno zgodovino kraja, zgodovino kmetijske zadruge in še česa. Vabljeni vsi, ki bi lahko kakor koli prispevali pri uresničevanju teh ali povsem novih ciljev!
Kaj bo s prazno zadružno nepremičnino na Karlovici?
Po 26 letih je z dejavnostjo zaključila najemnica lokala in trgovine. Trenutno zagotavljamo le funkcionalnost objekta, iščemo in želimo pa si novega najemnika, mogoče družinsko podjetje ali samostojnega podjetnika, ki bi bil pripravljen nadaljevati z dejavnostjo lokala in trgovine.
Zadruga ima še vrsto drugih nepremičnin. Tudi v zgradbi v Robu so prazni prostori; vprašanje je, kaj bo dolgoročno s podružnično šolo?
Kmetijska zadruga ne bo ukinila šole. Ve se, kdo je odgovoren za šolo. Predvsem pa so vsi ti kraji, o katerih govoriva, Rob, Karlovica, Turjak in drugi, močno odvisni od lokalne pobude, podjetnosti in ambicij. Bolj se mi zdi pomembno, da se poveča ozaveščenost, da so te nepremičnine lahko v teh skupnostih poslovna priložnost.
Tako kot drugod tudi na Velikolaškem ugašajo kmetije. Nekoč močne prireje mleka danes skoraj ni več. Kakšno vlogo ima lahko pri tem zadruga?
Tako pri prireji mleka kot v ostalih kmetijskih panogah je šlo marsikaj narobe. Kmetijska strategija ni bila in ne bo na strani kmeta, saj si država zagotavlja poceni hrano še zlasti s tem, ko dopušča uvoz nizkocenovne in s tem zagotovo manj kakovostne hrane. Poceni in kakovost nista na skupnem imenovalcu in naš pridelovalec je tukaj močno izkoriščen, kar dokazuje tudi trg. V nasprotnem primeru se kmetije ne bi zapirale; mladi se ne bi usmerjali v druge gospodarske panoge.
Žal smo zamudili ali izpustili priložnosti, da bi se primerno odzvali in pripravili na spremembe, ki so se začele dogajati pred dvema desetletjema in več. Na tem smo kot družba, razen nekaj izjem posameznikov, povsem pogoreli. Kmetije danes nimajo nobenih možnosti za razvoj. Večina tistih, ki še ostajajo v kmetijstvu, delajo, da preživijo, in nimajo denarja za posodabljanje, inovacije in tako ne morejo biti konkurenčne kmetijam v drugih državah, od koder njihovi pridelki in izdelki prihajajo na naš trg. Tudi stroka pri tem ni kaj veliko pomagala. Edino, kar nam ostaja, je zemlja, če se še ni zarasla. Potrebujemo zglede dobrih praks, stabilno okolje, v katero štejem tudi kmetijsko zadrugo, in predvsem potrebujemo ambiciozne in iznajdljive posameznike na kmetijah. Prepričan sem, da se lahko in se bo v prihodnosti kakšna kmetija tudi na novo odprla.
Kako konkretno lahko zadruga pomaga svojim članom kmetom?
Da v svojih zadružnih trgovinah razširimo ponudbo lokalnih pridelkov in izdelkov. Zagotovo bi lahko razširili ponudbo mesa in mesnih izdelkov. Velikolaška zorena govedina se dobro prodaja in upam, da se bo prodaja mesa in mesnih izdelkov v prihodnje le še povečevala. Tudi mleko in mlečne izdelke naših rejcev bi si želeli. Nekatere zadruge po Sloveniji imajo na primer ob svojih trgovinah ali v kotičkih domačih pridelkov mlekomate, jajcemate in avtomate z drugimi pridelki s kmetij. Apeliram na vse pridelovalce, ki bi v okviru zadružnih trgovin želeli prodajati svoje pridelke in izdelke, naj se obrnejo na vodstvo zadruge.
Ali zadruga dobavlja svoje pridelke (meso, mleko) tudi v javne zavode?
Kmetijska zadruga dobavlja meso Osnovni šoli Primoža Trubarja Velike Lašče. Svoje ponudbe smo poslali na več javnih zavodov v regiji in nekateri so se že odzvali in pogovori o sodelovanju so se že začeli.
Pripravljamo pa tudi spletno prodajo z dostavo, kar bo nadomestilo pred časom ukinjeno potujočo trgovino.
Ste tudi občinski svetnik. Ali občina dovolj podpira kmetijstvo?
Beseda podpora ni dovolj za uspešno kmetovanje ali katero koli drugo panogo. Potrebno je podjetniško razmišljanje. Kmetija je gospodarski subjekt, je podjetje. Občina, prva v vrsti, bi morala oceniti in se ustrezno odzvati na pobude, predloge kmetov in vseh ostalih gospodarskih subjektov. Nisem prepričan, da je to tako. Da ne bo pomote, občina ni samo župan. Je celotno okolje z vsemi nami. Ali naredimo dovolj?
Kako pa nasploh kot občinski svetnik ocenjujete delo v tem mandatu?
Bolj primeren je pogled in komentar z zunanje strani, jaz pa menim, da je ključno zagotoviti sodelovanje vseh svetnikov, občinskih služb in župana. Naša skupnost je premajhna za politična nasprotja in nastopaštvo. Predlagal sem spremembo statuta poslovnika občinskega sveta, da bi vzpostavili pogoje za oblikovanje delovnih teles in funkcij na izkustveni in ne politični osnovi. Velik vpliv na razvoj občine, dejavnosti in njen razvoj imajo občinske službe. Njihove prakse se prenesejo na vsako naslednjo generacijo izvoljenih svetnikov in župana.
Katera so ključna področja, kjer bi bilo treba spodbuditi razvoj občine?
Šolstvo, varstvo otrok, društva in ostale družbene vsebine so na visoki ravni. Pomembno je izkoristiti vire in potencial, ki ga imamo. Moramo ga prepoznati, predvsem pa moramo omogočiti razvoj gospodarstva in kmetijstva. Kmetije naj se usmerjajo tudi v turizem, komunalne strojne storitve in druge dejavnosti, ki ustvarjajo dodano vrednost. Pomembno je zaznati in podpreti posameznike z dobrimi idejami ter spodbujati širjenje pozitivnih zgledov. Tu ni prostora za zavist; vsi svetniki in vse občinske službe moramo te vsebine brezpogojno podpirati.
V teku je največja investicija v občino – 10 milijonov evrov za obnovo Turjaškega gradu. Ima občina vizijo in strategijo za njegovo upravljanje?
Končno smo dočakali potrebno obnovo gradu. Če ne bomo znali prepoznati in izkoristiti priložnosti, ki jih obnova gradu prinaša, bo investicija izgubila svoj pomen za našo skupnost. Na občini intenzivno potekajo priprave in dialogi o prihodnjem upravljanju. Ključne odločitve so v rokah države, verjamem pa, da bomo našli ustrezno pot sodelovanja. Prevzem obnovljenega gradu in hotelskih kapacitet bo velika odgovornost. Veselim se pozitivnih sprememb, ki jih bo ta projekt prinesel.
Ste tudi v akcijski skupini za razvoj turizma. Se vam zdi to priložnost za boljše sodelovanje KZ in občine?
Turizem in spremljajoče vsebine nameravam vpeljati v kmetijsko zadrugo in kmetijska gospodarstva. Če mi uspe uresničiti vsaj del zastavljenih ciljev, bo to že velik korak naprej. Ključna je sinergija med vsakovrstnim lokalnim gospodarstvom, neizkoriščenim turističnim potencialom in občino.
Razmišljate o kandidaturi za župana?
Poleg vseh svojih obveznosti imam novo odgovornost v vlogi predsednika Kmetijske zadruge. Ta izziv trenutno zahteva veliko mojega časa in energije. Za župana ne bom kandidiral. Prepričan pa sem, da bi vsak, ki si želi in zna kaj prispevati skupnosti, moral biti dobrodošel. Upam in želim, da se tradicionalno izločanje, ki je prisotno skoraj ves čas od časa ustanovitve naše občine, spremeni v povezovanje in stremenje k skupnim ciljem.
Primož Petrič, predsednik KZ Velike Lašče
Na kmetiji Petrič, po domače pri Mramorevih ali po dolenjsko pri Bramorevih je običajno v hlevih v povprečju 20 govejih pitancev in obdelujejo 30 ha travniških in gozdnih površin.
Primož Petrič je ohranil bogato zbirko orodja, strojev in drugih predmetov svojih prednikov, ki so na kmetiji bogata zbirka muzeja na prostem.
Primož Petrič z mamo
Dragica Heric, foto: Dragica Heric
