Pri nas se vse dogaja prepočasi zaradi birokratskih in drugih ovir«
Dolgoletni župan občine Videm-Dobrepolje nam je predstavil svoje izkušnje z državnimi birokratskimi mlini, načrti za prihodnost in možnosti sodelovanja z velikolaško občino. Ključna je ugotovitev, da preteče preveč vode, preden se lahko kakšna investicija izpelje.
Proračun za letošnje leto je pod streho. Kako ste zadovoljni s povprečnino, ki jo je določila država?
Proračun je sprejet in omogoča osnovno delovanje občine, tako da sem s povprečnino dokaj zadovoljen. Izraža rezultat pogajanj med občinami in državo. Seveda bo pa za kaj več potrebno sodelovati na razpisih in pridobiti dodatna sredstva za večje investicije.
Kot župan imate dolgoletne izkušnje. V kakšno smer gre naša lokalna samouprava?
Opažam, da ima država čedalje manj posluha za občine; verjetno odločevalci niti nimajo pravega vpogleda v delovanje občin. Včasih smo imeli še Ministrstvo za lokalno samoupravo. Poglejmo samo delovanje vrtcev ali pa kar vsa delovna mesta, ki jih plačuje občina. Ko država dvigne plače ali prestavi določene profile v višji plačni razred, to dodatno breme pade na občine. Najbolj se to pozna pri delovanju vrtca, ker vse finančno breme nosi občina: materialne stroške vrtca, investicijsko vzdrževanje in vse plače zaposlenih. Zaradi takih obremenitev, ki so z leti močno obremenile občinski proračun, smo zelo omejeni pri razvojnih projektih in predvsem odvisni od iskanja dodatnih sredstev.
Kaže, da imajo vlade več težav same s sabo. Morda zato zmanjka časa in energije za ukvarjanje z občinami?
Zadnji dogodki so res neverjetni. Si predstavljate, da bi jaz kar tako kupil neko stavbo z občinskim denarjem? Takšna ravnanja so popolnoma nesprejemljiva.
Ali ste član kakšnega stanovskega združenja oziroma ali ste se priključili novemu Združenju neodvisnih županj in županov? Zakaj? Kakšno je vaše mnenje o tovrstnih združenjih?
Nisem član nobenega stanovskega združenja in v tem trenutku tudi ne razmišljam o tem.
Kateri so za vas ključni projekti v tem mandatu?
Najprej je potrebno poskrbeti za zdravo, čisto pitno vodo, tako je da najbolj nujen projekt je ureditev vodovoda od Roba do Rašice. Potem moramo nadaljevati s kanalizacijskim sistemom v Kompoljah. Na športnem področju bo največja investicija v zunanje igrišče za nogomet, košarko, odbojko, odbojko na mivki in atletsko stezo. Zdaj imamo le zunanje igrišče v centru Vidma, ki je precej oddaljeno in ne zadostuje vsem potrebam. Veliko pozornosti bomo namenili tudi obnovi in gradnji cest, tako občinskih kot državne. Zaradi premalo vlaganj so v precej slabem stanju, zato jih moramo čim prej sanirati oziroma napraviti rekonstrukcijo.
Ali ima država posluh in predvsem denar za gradnjo cest?
V zadnjem času sem bil dvakrat na Direkciji za ceste in njihovo stališče je, da denarja ni. Zdaj naj bi šel ves denar za obnovo po poplavah, vendar je to njihovo stališče nekoliko nerazumljivo. V Strugah želimo urediti krožno križišče s pločnikom in avtobusnim postajališčem, ki stane 600.000 evrov, občina bi prispevala 200.000, država pa ne najde 400.000 evrov. S takim odnosom napredka ne bo.
Iz državnih načrtov je praktično izginila 3. A od Ljubljane do Petrinje. Občutek je, kakor da je za državo ta del Slovenije v slepem kotu.
Župan sem že od leta 2006 in o tej cesti se pogovarjamo že vsaj 20 let in se ni nič premaknilo. Bilo je ogromno sestankov; bilo je mnogo načrtov in idej, vendar se v resnici ne premaknemo iz mrtve točke. Moje mnenje je, da bi mimo Malih Lašč, Velikih Lašč in do Retij morali narediti obvoznico, po ostali trasi pa le dodati vozni pas. To bi verjetno pohitrilo postopke umeščanja v prostor, poleg tega pa bi bil projekt mnogo cenejši, kot je zdaj, ko so predvideni razni viadukti in drugi dragi posegi.
Župan občine Škofljica si je na začetku mandata zadal nalogo, da bo rešil Škofljico prometnih zamaškov, potem pa, da se bodo ceste gradile v smeri proti Kočevju. Je možno tako hitro to urediti?
Mi vsi vemo, kaj je potrebno urediti in zgraditi, da bi se razmere izboljšale, a ko hodite od uradnika do uradnika, hitro ugotovite, da se stvari le stežka premaknejo. Kot sem omenil, je zdaj problem že sofinanciranje v višini 400.000 evrov.
Država predvsem stavi na prehod na železnico, da bi tako razbremenila promet in okolje. Tudi skozi vašo občino teče obnovljena železniška povezava. Ali železnica rešuje prometne zagate?
Vsekakor je dobro imeti železnico v svoji bližini, zato smo se ob obnovi zelo borili, da smo obdržali tudi stranski in industrijski tir, ki bogati novo obrtno cono. Po prvotnih načrtih so jih hoteli ukiniti. Z vidika potniškega prometa pa bistvenih izboljšav ni. Problemov pa je več. Potovalni čas enostavno ni konkurenčen vožnji z osebnim vozilom ali avtobusom. Potem tudi vozni redi niso prilagojeni službam in šolam v Ljubljani, Grosuplju in Kočevju. V Ljubljani je dodaten problem, da je končna povezava v centru, potrebovali pa bi vsaj še prevoz do Stegen in Viča. Dejstvo je, da imajo v Parizu ali Rimu metroji veliko hitrejšo potovalno hitrost kot naši vlaki. To je posledica premajhnih vlaganj v preteklosti in trajalo bo še 100 let, da bo železnica dosegla sodobne standarde.
Industrijski tir imate na železniški postaji v Predstrugah, ki je zelo blizu obrtne cone. Kako to vpliva na interesantnost parcel?
Seveda ima železnica v neposredni bližini obrtne cone pozitivni vpliv. Obstoječa obrtna cona se počasi razvija in mislim, da sta na voljo samo še dve prosti parceli, kar pomeni, da smo dejansko zapolnili vseh 10 hektarjev zemljišč. V načrtu imamo razširitev cone, ki je že predvidena v Občinskem prostorskem načrtu OPN.
Kako funkcionira sodelovanje z zasebnim investitorjem?
Investicijo in izgradnjo cone je vodilo podjetje Konzorcij Predstruge, kar se je izkazalo za dobro odločitev, saj občina nima dovolj sredstev za tako veliko investicijo. Konec lanskega leta je bila OC Predstruge predana v upravljanje občini Dobrepolje in Javnemu komunalnemu podjetju Grosuplje. Razsvetljava in cestna infrastruktura s pločniki je v domeni občine, vodovodno in kanalizacijsko omrežje pa upravlja Javno komunalno podjetje Grosuplje. Zasebni investitor gradi prostore za podjetja. Ker ni podvržen Zakonu o javnih naročilih, lahko to zgradi bistveno ceneje kot občina, kar je verjetno tudi razlog za veliko zanimanje za parcele.
V načrtu so dvotirne proge do Ivančne Gorice in kasneje do Novega mesta, po katerih bi vlaki v Ljubljano vozili na 15 minut. Je to rešitev?
Če imaš službo ali šolo v centru mesta; v nasprotnem primeru boste imeli težavo priti na drug konec mesta. Pa tudi vse več ljudi živi v občinah blizu Ljubljane, ki bodo ravno tako povečali dnevne migracije. Menim, da se pri nas vse dogaja prepočasi zaradi birokratskih in drugih ovir, da sploh umestimo neko novo investicijo v prostor. Rešitev bi bila, samo veliko vprašanje je KDAJ.
Je dobrepoljska občina tudi zanimiva za priseljevanje?
Da. V zadnjem času beležimo porast priseljencev. Grosuplje je dodobra napolnjeno in zdaj čutimo pljusk iz njihove strani v našo občino.
Imate dovolj velik vrtec in šolo za vse ljudi?
Zaenkrat je vrtec dovolj velik, šola pa je nekako na zgornji meji svojih kapacitet. Poleg tega je energetsko zelo potratna, čeprav smo v preteklosti že veliko denarja namenili za sanacijo stavbe. To je montažna Marlesova stavba iz osemdesetih let prejšnjega stoletja in je na koncu življenjske poti. Želja je, da bi do konca tega mandata pripravili ustrezno dokumentacijo za gradnjo nove šole in novih oddelkov vrtca. Potem pa bi se prijavljali na razpise za sofinanciranje gradnje, kajti občina sama te investicije ni sposobna finančno izpeljati.
Če vas prav razumem, boste obstoječo podrli in naredili novo?
Da, takšna je ideja. Gledati moramo v prihodnost, ko bomo potrebovali večjo in sodobnejšo šolo.
Kako pa pri vas funkcionira primarno zdravstvo? V naši občini se spopadamo z mankom družinskih zdravnikov.
To je težava povsod v Sloveniji in je zelo težko rešljiva. Mi smo v našem zdravstvenem domu podelili dve koncesiji, tako da na ta način rešujemo problem dostopnosti do zdravnika. Pole tega zelo dobro sodelujemo z zdravstvenim domom v Grosuplju, saj smo soustanovitelji in prav zdaj smo v dogovoru, da bi nekatere programe in specialistične preglede izvajali tudi v našem zdravstvenem domu in bi občanom tako prihranili pot.
Za manjše občine verjetno ne pride v poštev nič drugega kot povezovanje?
Tako je. Manjše občine težje zagotavljajo kadre, denarna sredstva in same nikakor ne morejo slediti vsem področjem delovanja. Naša občina, pa vaša verjetno tudi ne, si ne more privoščiti zaposliti vseh potrebnih profilov na občinski upravi. Zato smo z občino Kočevje pristopili k skupni občinski upravi, kamor bomo prerazporedili dve občinski uslužbenki in kjer bodo njuni plači 55-odstotno sofinancirani. To pomeni, da smo praktično dobili enega zaposlenega zastonj. Poleg tega skupna občinska uprava nudi tudi druge storitve, ki jih sedaj iščemo na trgu, in bomo zato imeli cenejši dostop do teh storitev in znanj. To smo naredili po zgledu občine Ptuj, ki je že pred leti naredil skupno občinsko upravo s kar 25 občinami in za to prejel tudi evropsko nagrado.
Pravite, da je ključ v povezovanju. Kako pa sodelujete z našo občino?
V zadnjem času zelo dobro; imeli smo že kar nekaj skupnih sestankov. Eden večjih projektov bo pri postavitvi sončnih elektrarn na objekte v lasti občin, ko bo objavljen razpis s strani države. Če jih skupaj postavimo za eno megavatno uro moči, bomo upravičeni do sofinanciranja. Predvsem iščemo skupne in povezovalne projekte, ker so medobčinsko vodeni projekti bolje ocenjeni na raznih razpisih.
Velike Lašče se pogosto vidijo kot slovenske Atene. So možnosti za povezovanje tudi na kulturnem področju?
Prav gotovo. Tudi v naši občini imamo bogato kulturno tradicijo.
V decembru ste imeli zelo uspešen dogodek Dobrepolje Dobrevolje Fest s številnimi priznanimi izvajalci. Boste nadaljevali v tej smeri?
Moram pohvaliti organizatorje, ker so res odlično izpeljali 1. tradicionalni Dobrepolje Dobrevolje Fest. Prišlo je ogromno ljudi; vzdušje je bilo super in tudi vsa logistika je funkcionirala. Z dogodki pa ne bomo čakali do decembra, ampak jih bomo organizirali še veliko. Za kulturni praznik bomo počastili 75 let delovanja pevske skupine Zagoriških fantov, ki že vsa ta leta ohranjajo in prenašajo ljudske pesmi iz roda v rod. Poleg tega bomo imeli pozdrav pomladi, pozdrav poletju in pozdrav jeseni. Decembra pa seveda Dobrepolje Dobrevolje Fest.
Občina upravlja tudi z Jakličevim domom. Kako ste zadovoljni z vsebinami oziroma dogodki, ki se tam dogajajo?
V osrednji veliki dvorani gostimo številne dogodke. V drugih prostorih pa delujejo številna društva in drugi zainteresirani uporabniki. V prihodnosti bomo morali po zgledu upravljanja športne dvorane, uvesti stalno prisotnost upravljalca prostorov. Izkušnje kažejo, da se tako najbolje skrbi za smotrno uporabo prostorov.
Bliža se največji praznik v Ponikvah. Kaj se obeta?
(smeh) Pust je res velik dogodek tu v Ponikvah, kjer ta običaj gojijo že desetletja, stoletja. Priprave na pust se začnejo že en mesec prej; dva tedna prej pa pričnejo mačkare hoditi po vasi. Je pa to čisto lokalni dogodek, ki ni namenjen komercialnemu trženju, in se fantje za izpeljavo pustnega dne zelo potrudijo.
Mnogi Laščani se sprašujejo, kako to, da ste tako pogosto v našem kraju, in kako to, da največkrat parkirate na avtobusni postaji. Kako jim odgovarjate?
Lepo je imeti prijatelje in se z njimi srečati in poveseliti. Poleg tega v Laščah uporabljam storitve, ki so v naši občini okrnjene (npr. pošta). Lahko opravim več storitev naenkrat.
V centru je problem s parkiranjem. Na avtobusni postaji večkrat parkiram, ker menim, da nisem v prekršku, lahko pa, da se motim.
