Kako privarčevati pri ogrevanju?
Vas lahko najprej prosim, da se kratko predstavite (poklicna pot, zakaj izbira tega poklica, izzivi, tudi kakšna osebna lastnost ali hobi …)?
Sem univerzitetni diplomirani inženir strojništva smeri energetika. V naši družini sem tretja generacija inženirjev in izbira za poklic je bila dokaj smiselna oziroma sem tej poti sledil že v mladih letih. V prostem času sem glasbenik in razvijam CNC stroje ter druge tehnologije.
Lahko kratko predstavite dejavnost, s katero se ukvarjate?
Kot strokovnjak za energetsko učinkovitost predavam na inštitutu Jožef Stefan ter učim druge energetike o načinih glede prihrankov energije. Certificiram stavbe za Ekoskladove razpise, tako preko izračunov kot tudi s meritvami na stavbah. V industriji in večjih gospodarskih družbah pa predvsem pomagam pri vzpostavitvi meritev na proizvodnih linijah ter zniževanju stroškov s pomočjo različnih ukrepov. Za termografijo sem eden izmed vidnejših strokovnjakov ter to znanje uporabljam tako na daljinskih mrežah, industrijskih kompleksih ter hišah. Uporabljam tudi zračne termografije z droni; ta postopek sem razvil pred približno 9 leti.
Kdo so vaše stranke oz. naročniki?
Naši naročniki so velike gospodarske družbe, občine, ministrstva ter tudi fizične osebe, ki se prijavljajo na razpise Ekosklada ali pa želijo tehnične nasvete za hišo.
Kako bi opisali stanje na energetskem trgu in kaj lahko pričakujemo?
Stanje na energetskem trgu se trenutno praktično dnevno spreminja in države veliko naporov vlagajo v stabilizacijo razmer. V prihodnosti se bodo ta nihanja nekoliko izravnala ter lahko pričakujemo nekoliko bolj normalne razmere. Kljub temu bomo za energijo in ogrevanje morali odšteti več denarja kot v preteklosti; vlaganja v boljšo energetsko učinkovitost se bodo povečala.
Kaj to pomeni na eni strani za posamezna gospodinjstva in na drugi strani tudi za javne objekte?
Obdobje poceni in razpoložljive energije se je zaključilo in vedno bolj bo potrebno z energijo upravljati v realnem času in jo uporabljati, kadar je na voljo. Gospodinjstva ter javni zavodi, ki ne bodo vlagali v energetsko učinkovitost, bodo v prihodnosti morali zagotoviti znatnejša finančna sredstva že za sprotno obratovanje stavb.
Kateri bodo najugodnejši energenti v prihodnosti?
V prihodnosti se bodo verjetno nadaljevali podobni trendi. Cenejši bodo lokalni viri, kot je npr. biomasa ali uporaba električne energije iz sončnih elektrarn za npr. ogrevanje s toplotnimi črpalkami.
Kaj pa lahko že sedaj storimo, da kaj prihranimo?
Največ lahko prihranimo, da se izklopi, kar ne potrebujemo nujno. Ogrevalni sistem naj zagotavlja normalno temperaturo v času, ko jo potrebujemo; v ostalem času se lahko izvede redukcije. V modernih pasivnih hišah so izgube tako majhne, da redukcije večinoma niso smiselne. V vseh stavbah, zgrajenih pred 2010, pa so redukcije finančno dober ukrep. Vsaka stopinja pri ogrevanju pomeni okoli 6 procentov prihranka. Pri elektro inštalacijah lahko samo s preprostim mehanskim ali elektronskim relejem na bojlerju prihranimo znatne številke. Vračilne dobe so lahko le nekaj mesecev.
Če se z namenom varčevanja odpovemo zračenju prostorov, s tem kaj prihranimo? Kakšne so posledice?
Pri zračenju prostorov se trenutno uporablja prezračevalne sisteme, ki zagotovijo boljše pogoje življenja v stavbi. V preteklosti so bila okna relativno slaba ter so prepuščala veliko zraka. Moderna okna zelo zatesnijo stavbo in to je potrebno upoštevati pri zračenju. Z meritvami ugotavljam, da ima večina ljudi premalo prezračevane prostore. V primerih, kjer so imeli ljudje električno gretje, so zaradi stroškov zelo omejili prezračevanje. Ponekod sem izmeril, da je zrak že v območju zastrupitve s ogljikovim dioksidom oziroma vrednosti nisem mogel niti zmeriti, saj je bil rezultat zunaj območja merilne opreme. Zrak je bil zelo škodljiv za zdravje. Pri prezračevalnih napravah je na trgu veliko zavajanja in še posebej slabe so naprave, ki so v obliki preboja cevi in ko napravo vstavijo v to cev. Energetska učinkovitost teh naprav je izredno slaba. Nekateri ponudniki so bili zaradi zavajanja potrošnikov že prijavljeni tržnemu inšpektoratu. Energetsko učinkovite naprave imajo rekuperator v obliki kocke. Priporočam posvete z neodvisnimi energetskim svetovalci, ki ne prodajajo te opreme.
Katere so največje napake gospodinjstev na energetskem področju?
Pri izolacijah hiše uporabljajo mnogo pretanke izolacije. Npr. pogosto vidim le nekaj centimetrov debele izolacije na coklu ter proti zemljini, uporabiti pa bi morali 20 centimetrov debelo izolacijo fasad ter cokla. Večinoma ne poiščejo energetskega strokovnjaka pri obnovi, ki je vredna 20.000 EUR in naredijo precej napak, ki kasneje stanejo precej denarja.
Kolikšen prihranek lahko pričakujemo ob izvedbi fasade? Okvirno?
Prihranek se glede na meritve giblje okoli 40 % do 50 % procentov, če je hiša neizolirana. Pri že izoliranih hišah je prihranek lahko okoli 30 %.
Je povprečna slovenska hiša energetsko učinkovita?
Ne.
Zakaj je prišlo do tako velikega skoka cen energentov pri nas?
Velik skok je posledica panike zaradi pomanjkanja energentov praktično čez noč. Ko se je panika umirila, so padle tudi cene. Energenti so predmet povpraševanja ter ponudbe. Vsa Evropa je med seboj povezana ter s tem tudi dobave in razpoložljivost.
Glasbena šola. Slikano od znotraj pred izolacijo fasade. Modra barva označuje prehode toplote oz. mrzle stene.Kaj je pravzaprav LEK in za kaj ga potrebujemo?
LEK je lokalni energetski koncept, ki ga je predpisala država. To je osnovna strategija občine, ki določa, kako naj občina glede na svoje specifične razmere doseže cilje na državnem nivoju v naslednjih 10 letih: koliko sredstev je potrebno vložiti ter kam. Večinoma občine te koncepte slabo izvajajo ali pa jih sploh ne.
Kateri razpisi, ki omogočajo boljšo energetsko učinkovitost, so na voljo tudi za gospodinjstva?
Za gospodinjstva so na Ekoskladu objavljeni trenutno odprti razpisi. Ti razpisi se včasih hitro zaprejo čez noč, ko se porabi ves razpoložljiv denar. Ekosklad ima na voljo brezplačne svetovalce v okviru mreže ENSVET, kjer lahko gospodinjstvo dobi različne informacije o razpisih. Na trgu pa delujejo tudi zunanji strokovnjaki za energetsko učinkovitost, ki so večinoma bolj tehnično usmerjeni.
V katere energetske investicije je smiselno vlagati?
Trenutno imajo najkrajše vračilne dobe sončne elektrarne v kombinaciji s toplotno črpalko. Vedno več pa je zavrnjenih vlog, saj ima elektro mreža trenutno omejene zmogljivosti glede priklopa sončnih elektrarn.
Levstikov dom, kjer svetle barve označujejo prehode toplote oz. izgube ovoja.V kolikšni meri so energenti ekološko sporni?
Vsak energetski vir ima vpliv na naše okolje. Od jedrske energije, ki je okoljsko najbolj prijazna, do hidroelektrarn, ki proizvajajo poceni energijo, vendar vplivajo na zajezitve rek in s tem na živali ter rastlinstvo. Najbolj okoljsko sporna je uporaba premoga, kot ga je zastavila Slovenija v projektu TEŠ. Poleg tega, da je nerentabilno, povzroča veliko emisij in trenutno je to zelo drago. Biomasa v individualnih kuriščih povzroča precej prašnih delcev. Še posebej tam, kjer kurijo premalo suh les.
Naši kraji so obdani z gozdom. Nam lahko predstavite pomen vlaganja v novo kotlovnico na biomaso za ogrevanje javnih objektov na Šolski ulici (OŠ, vrtec, športna dvorana, stavba glasbene šole)?
Projekt nove kotlovnice bo dolgoročno za trikrat znižal ceno ogrevanja teh stavb. Poleg tega bodo okoljski učinki, saj je kurilno olje okoljsko precej škodljivejše. Še posebej se znižajo emisije žveplovih in dušikovih spojin. Ker so to veliki porabniki energije, so tudi emisije škodljivih spojin v okolico osnovne šole nižje. Torej tam, kjer se zadržujejo otroci.
Kakšna bi po vašem mnenju morala biti dolgoročna energetska strategija tako Slovenije kot posamezne občine pri nas?
Dolgoročna strategija je znana in do sedaj Slovenija svojih zavez ne izpolnjuje dobro. Lep primer so vetrne elektrarne, ki jih tudi po desetletnem prizadevanju investitorji zaradi birokratskih ovir ne morejo postaviti, država pa plačuje kazni Evropi za nedoseganje ciljev. V prihodnosti bi morali bistveno povečati lokalno proizvodnjo energije, urediti vlaganja v električno infrastrukturo, spremeniti predpise, olajšati postavitve sočnih, hidro- in vetrnih elektrarn. Brez tega bo Slovenija v prihodnosti plačala drago ceno.
Kateri so primeri dobre prakse za gospodinjstva? Je smiselno, da bi tako, kot imamo za en kraj skupno čistilno napravo, vlagali v skupno kotlovnico?
Skupne kotlovnice so smiselne le v omejenem naboru stavb in večinoma jih je smiselno postaviti v javnem sektorju. Pri blokih zaradi zakonskih ureditev stanovalci v daljinskih mrežah plačujejo drage omrežnine in skupna cena, ki se plača za ogrevanje, lahko presega npr. toplotno črpalko tudi za faktor tri.
