Letošnja pomlad je bila nepričakovano čudna. Zima se je poslovila po običajni poti in skokoma smo se znašli v predpoletnih temperaturah.
Dr. Tadej MalovrhTudi občinski režijski obrat je nič hudega sluteč ob naših občinskih cestah po doktrini odstranil rumeno rdeče količke, ki so nujno vodilo za cestne grobijane, ki pozimi hvaležno naredijo cesto prevozno tudi za tiste, ki so malo pozabili na zamenjavo zimskih pnevmatik. In vse je bilo natančno tako, da bi se ravno začelo govoriti, kako je vse skupaj posledica globalnega segrevanja, ko je nenadoma ter nepričakovano s severa vse ohladila polarna zračna gmota, ki je med drugim z aprilskim snegom pokrila velikolaško občino in njeno okolico kot v pravi zimi. Dvakrat.
Aktivirati smo morali zimsko službo, ki je imela cestne grobijane že podmazane in pospravljene za naslednjo zimo. Snega je bilo toliko, da je bilo potrebno aktivirati pluženje po cestah, ki niso bile več označene z rumeno rdečimi količki. Na občino smo dobili kar nekaj grozeče prikupnih odzivov občanov, da se mora škoda nastala na občinskem cestnem telesu zaradi nestrokovnega pluženja nemudoma sanirati. Napovedane so bile celo tožbe najbolj prizadetih, kar je zadevo resneje zaostrilo. Strašnim poškodbam travnate bankine se ni izognila niti romantično vijugasta cesta na Podhojni hrib, kjer imamo naš dom. Priznati moram, da so bile poškodbe res pretresljive, saj nam je plug v dolžini dobrih petdeset metrov demoliral angleško tratico, razbohoteno na občinskem delu cestnega telesa. Zadeva še ne bi bila toliko boleča, če v tistih optimistično spomladanskih temperaturah, ko so režijci odstranili rumeno rdeče količke, ne bi že enkrat saniral taisto poškodovanih bankin zaradi prejšnjega pluženja, ko je bila še prava zima. Takrat sem namreč z ročnimi ročajskimi aparaturami pri delu na sanaciji bankinske škode preveč obremenil svoje županske roke in si pridelal žulje kljub uporabi zaščitnih rokavic tipa TGS-21. Nastala situacija me je postavila pred dejstvo, da sem moral postopek ročne kozmetike bankin ponoviti in da bom deležen novih žuljev. Poleg tega ni bilo smisla, da bi županu napisal ogorčeno elektronsko pismo, ki bi mu priložil še fotografije dramatičnega obcestnega razdejanja. Ker se učimo z izkušnjami konca zime ter njej pripadajočih spomladanskih aktivnosti ne bom nikoli več načrtoval na podlagi časa odstranjevanja rumeno rdečih obcestnih količkov, ki jih izvaja režijski obrat občine. Raje bom prisluhnil uradni dolgoročni vremenski napovedi agencije.
Kljub dramatičnemu začetku leta vznemirjanje občanov zaradi cestne infrastrukture ne pojenja. Če to ni zaradi zimske službe, pa to počne država s študijami variant obvoznice mimo Velikih Lašč. Iz bližnje zgodovine poznana zadeva in tokrat zelo nevarno blizu uresničitve, saj evropski koronski finančni ustroj omogoča neverjetno realno možnost udejanjanja desetletnih sanj nekaterih. Skladno s formalnimi postopki umeščanja obvoznice v prostor smo imeli javno predstavitev, ki je po mojih ocenah solidno prikazala optimalne tehnične možnosti trase obvoznice, a po drugi strani vznemirila številne občane, ki bi jih nova obvoznica tako ali drugače prizadela. Od izgube kmetijskih zemljišč, kjer intenzivno raste koruza, do iztrebljenja gradbenih parcel s trajno izgubo sanj o gradnji hiše. Zopet drugim bi lahko obvoznica v idilično okolje poslala hrup pod balkone in tresljaje v spalnico. Iz vsega skupaj je nastala zelo kompleksna situacija in bo težko prikrojiti tisto idealno traso obvoznice Velike Lašče, kjer nihče ne bi utrpel vsaj minimalne škode, če se ne bomo aktivno pogovarjali.
Na moje veliko začudenje pa tisti, ki sedaj živijo neposredno ob delu Kočevke skozi Velike Lašče in vse prej našteto dolga leta prenašajo, niso kaj dosti komentirali, tako da sploh ne vemo, kako je živeti s tresljaji in hrupom, povzročenim z vozili, kako se čutijo izpušni plini ter kakšni so jutranji občutki, ko lahko dvajset minut čakaš, da se vključiš v glavni prometni tok proti Ljubljani ali Kočevju. Morda pa se človek vseeno navadi in prilagodi in življenje potem poteka naprej brez večjega pretresa. Ne vemo, ker nihče ni izrecno povedal. Jasno pa nam mora biti, da nastajajoča obvoznica ni namenjena za nas, Laščane, temveč je namenjana hitrejšemu tranzitu, ki ga skozi Velike Lašče omejuje hitrostna omejitev in s tem pospešenemu razvoju ribniško-kočevske regije. Vprašanje je, kakšno vlogo igramo v naši občini s tem, ko se le s težka dogovarjamo o tisti idealni liniji obvoznice. Dobili smo še eno možnost, da sami s flomastrom na zemljevid narišemo črto, ki bo najbolj sprejemljiva za vse.
Če nam uspe in nas bo država obravnavala kot enakovrednega partnerja, ni pričakovati večjih pretresov. Lahko pa se zaplete z neprijetnim razlastninjenjem vztrajnikov, kar jim bo poleg finančnih pustilo še čustvene posledice. Ob vsem namreč močno dvomim, da se bo država zaradi naše nepripravljenosti sodelovanja spustila v ekonomsko neupravičen strošek postavitve zračne obvoznice s protihrupno ograjo, ki je domišljijsko draga azijska tehnologija.
Dr. Tadej Malovrh,
vaš župan
