Rok Pečnik iz Gradeža pri Turjaku je še kot srednješolec in kasneje študent agronomije prevzel očetovo kmetijo in jo sprva iz čiste govedorejske preusmeril v mešano živinorejsko za rejo govedi in drobnice, predvsem sejo ovc. Pred nekaj leti je opustil rejo krav dojilj in se usmeril v rejo ovc in koz, v zimskem času pa v nego in skrb za gozd.
Z nenehnim posodabljanjem strojnega parka si Rok olajša deloPred več kot dvema desetletjema je Rok Pečnik ob prevzemu kmetije, ki jo nekateri domačini še vedno poznajo kot Usnikova, čeprav je že več generacij Pečnikova, z Jezerskega pripeljal prve ovce. Nekaj let za tem mu je teta podarila še kozo; čisto slučajno sta se v vasi našla še dva izgubljena kozlička. Po neuspešnem iskanju lastnikov kozličkov je tako ob čredi ovc, nastala še majhna čreda koz. Pred petimi leti je Rok povsem opustil rejo krav dojilj ter se posvetil izključno reji drobnice, predvsem ovc in nekoliko manjši čredi koz.
Danes je na pašnikih in pozimi v hlevih okrog 30 odraslih živali, približno 20 ovc in osem do deset koz ter še približno 20 mladih jagnjet in kozličkov. Na pašnikih so od spomladi do novembra oziroma tudi do decembra, če ni snega, kot se to dogaja v zadnjih letih. Pred leti so tudi pomladi bile bolj mrzle, kot so danes, in živali so šle kasneje na pašo. Letos je bila nasploh mila zima in živali bodo zagotovo šle zgodaj na pašo, najbrž že v marcu.
Na pašnikih se pasejo posebej koze in posebej ovce. Na slabših travnikih in zaraščenih površinah, ki mu jih ponujajo lastniki zemljišč, ki so opustili kmetovanje, pase koze. Zaradi velike razparceliranosti je vso pašno sezono potrebno nenehna selitev čredink in urejanje pastirjev in ograj. Glede na sestavo tal travnika ali pašnika ter lego je odvisna paša in košnja. »Nekatere površine samo kosim; druge so samo za pašo; ponekod se kosi enkrat, drugje dvakrat ali se najprej pase in potem kosi ali obratno … Vse je odvisno tudi od letine,« pove Rok Pečnik. Pred leti je veliko kosil z BCS in gorsko kosilnico; sedaj strme in težje dostopne terene popasejo koze. Trenutno obdeluje približno 20 hektarjev travnikov in pašnikov; od tega je 15 hektarjev lastnih, ostalo je najetih – večina v Gradežu in okolici, nekaj pa tudi širše v oddaljenosti približno 10 kilometrov. Večji kompleks, skupaj pet hektarjev, ima na Brankovem, čeprav je del tega zemljišča v Mišji dolini, kjer je močvirje, in je trava bolj za steljo kot krmo. Kljub temu ima za trenutno čredo ovc in koz dovolj paše za vso leto in travnikov za pripravo suhih bal sena za zimo. Običajno pripravi sena še več in jih proda drugim kmetom, ki jim krme primanjkuje. Nad hlevi ima urejeno sušilnico, kjer se krma ustrezno posuši, in tudi primerno skladišče čez vso zimo.
"Na domačiji se najde veliko ne le knjižnega gradiva in knjig pač pa najrazličnejših stvari, ki se danes ne uporabljajo. Marsikdo bi jih vrgel v odpad, Rok pa jih hrani z namenom, da jih obnovi in mogoče uredi neke vrste retromuzej."
Živali pase tudi na travniškem sadovnjaku ob domačiji, kjer rastejo stare sorte jabolk, hrušk in sliv, ki v dobrih letinah brez pozebe uspešno rodijo in dajo bogat pridelek. Viške sadja prodajo in naredijo sok ter žganje. Lastne predelave nimajo, a koristijo usluge predelave drugih, na primer kuhanje žganja na srednji šoli Grm v Novem mestu, in izdelke prodajajo v okviru dopolnilne dejavnosti kot druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic.
"Na stojnici v Velikih Laščah Kmetija Pečnik ponuja občasno sezonsko sadje, žganje in sok ter oljčno olje."
Pred leti je Rok uspel na razpisu parcele v zaraščanju v Spodnjih Škofijah pri Kopru. Potem, ko je parcelo začel urejati in čistiti, je ugotovil, da je na njej 50 dreves oljk, ki so mu kljub izredni slabi oljčni letini lansko leto dale nekaj pridelka. Poleg tega je ob robu nasada, kot je to običajno za nasade oljk, tudi nekaj dreves fige, ki dajo okusne in sladke sadeže. Kmalu bodo prve pridelke dala tudi druga sadna drevesa, ki jih je na novo zasadil Rok; v letošnjem letu bo z 20 oljkami razširil tudi nasad oljk.
Oljčnik v Spodnjih Škofijah pri Kopru
Jagnjeta in kozličke prodaja za nadaljnjo rejo posameznim rejcem ali preko društva rejcev drobnice v zakol. V zadnjih letih je povpraševanje predvsem po jagenjčkih vedno večje, zlasti v času okrog praznikov, kot so velika noč in božič ter novo leto, ali za družinska in osebna praznovanja. Sezonske pridelke in izdelke kmetije Pečnik, kot so sokovi, žganje in oljčno olje, pa občasno najdemo tudi na tržnici v Velikih Laščah, kjer jih običajno prodajata Rokova mama ali partnerka Vesna. Rok zelo podpira ureditev tržnice v Velikih Lašč in je prepričan, da bo v prihodnje zaživela še bolj, saj bo ozaveščenost potrošnikov o pomenu kakovostnih domačih pridelkov in kratkih dobavnih verig vedno večja.
Tudi hčerka Lučka pomaga v hlevuH kmetiji Pečnik spada tudi 15-hektarski gozd, v katerem Rok v zadnjih letih redno opravlja sanitarno in redno vzdrževalno sečnjo. Gozdarska dejavnost je tako vse pomembnejša dejavnost kmetije in v zimskih mesecih tudi glavna opravilna dejavnost. Gozdne parcele so sicer prav tako kot kmetijska zelo razparcelirana, a mešani gozd z večino smreke in nekaj hrasta, bukve in drugih drevesnih vrst da tudi nekaj kakovostne hlodovine in drv za prodajo.
Tako za kmetijsko kot gozdarsko dejavnost je Rok skrbel z ustrezno strojno mehanizacijo. Njegova zadnja investicija je bil mini bager, ki mu pomaga pri urejanju gozdnih vlak v gozdu in za kidanje gnoja, ko so živali v hlevu. Za gozdarsko dejavnost ima tudi gozdarsko prikolico; prav tako ima vso potrebno mehanizacijo za košnjo in urejanje travnikov ter pašnikov. Z določenimi strojnimi priključki v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji izvaja tudi komunalno dejavnost urejanje okolice in zimsko službo. Čeprav je na domačiji poleg stanovanjske hiše več gospodarskih poslopij, med drugim velik obnovljen toplar, Rok razmišlja o ustrezni obnovi ali njihovi ureditvi, da bi bil ves strojni park pod streho. Ena od njegovih idej je tudi postavitev šotora ali izgradnje novega prostora na koncu vasi, ki bi bil hlev za živali v zimskih mesecih, in skladiščenje strojev. Na domačiji to ni mogoče, saj je v središču vasi in je prostorsko omejena z vseh strani.
Dragica Heric
Foto: Dragica Heric in arhiv kmetije
