Potovanja v zgodovino knjige na Slovenskem
Trubarjeva domačija je že nekaj let del projekta Poti knjige – potovanja v zgodovino knjige na Slovenskem, ki ga je spodbudil Muzej krščanstva na Slovenskem iz Stične, povezuje pa ustanove na Dolenjskem, ki se s knjigami poklicno ukvarjajo, jih hranijo, preučujejo, razstavljajo in delijo znanje o njihovem pomenu. Poleg Muzeja krščanstva so to še Frančiškanski samostan Novo mesto, zavod Prijetno domače, ki skrbi za Jurčičevo domačijo, Javni zavod Bogenšperk in Trubarjeva domačija. Namen programa, ki je v prvi vrsti namenjen šolam, je, da lahko dijaki in učenci na eni poti spoznajo tisočletno slovensko pisno dediščino.
Zavoda Parnas iz vsebine v brošuri izdelajo čisto pravo miniaturno knjižnico, ki je lahko lepljena ali šivana. Vsebina je vezana na prve slovenske knjige.
Na prvi vstopni točki udeleženci dobijo brošuro, ki je pravzaprav delovni list, na katerem so predstavljeni vsi programi. Vodi jih po vseh vključenih točkah programa. Na Trubarjevi domačiji učenci s pomočjo razlage »Trubar in njegov čas« spoznajo delo in pomen življenja Primoža Trubarja. V knjigoveški delavniciV letošnjem letu smo se vse ustanove skupaj odločile, da program prilagodimo tudi za druge cilje skupine ter ga časovno ne omejimo na en dan. Hkrati tudi nadgradimo našo promocijo programa z izmenjavami in gostovanji na posameznih lokacijah.
Prva priložnost za skupno promocijo je bil Jurčičev pohod, ki je potekal v soboto, 4. marca 2023, v organizaciji zavoda Prijetno domače in Občine Ivančna Gorica. Stojnica Trubarjeve domačije je vabila pohodnike na Polževem. Kljub mrzlemu dnevu se je na stojnici ustavilo lepo število pohodnikov iz cele Slovenije, ki so se preizkusili v izdelavi miniaturnih knjižic in se seznanili s ponudbo domačije.
Ob tej priložnosti smo skupaj z Zavodom Parnas pripravili manjšo potujočo razstavo s tremi vitrinami, v katerih je prikazan razvoj nastanka prve slovenske tiskane knjige. V prvi vitrini sta srednjeveški pisar in pergamentar; v ozadju je vidna kopija listine med Turjaškimi in Stiškimi iz leta 1256, ki nakazuje zgodovinsko povezavo med Velikimi Laščami in stiškimi menihi. Druga vitrina je posvečena Primožu Trubarju in prvi slovenski tiskani knjigi; osrednji figuri sta tiskar in stavec. V tretji vitrini sta razstavljeni lutki papirničarja in knjigovezinje. Stritarjeve miniaturke nakazujejo tudi na našo letošnjo obletnico, posvečeno Josipu Stritarju. Vse uporabljene lutke so izdelane iz ličkanja in so delo Marije Zlobko; lesene dodatke je izdelal Jože Starič.
Barbara Pečnik