(VZ)TRAJNOSTNA DEDIŠČINA
Letošnji Dnevi evropske kulturne dediščine so potekali konec septembra in prvi teden oktobra. Njihova skupna tema je bila TRAJNOSTNA DEDIŠČINA. Evropskemu geslu je slovenski koordinator projekta Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije dodal še drug pomen, saj meni, da lahko z našimi trajnostnimi dejanji pripomoremo k temu, da bo dediščina vz-trajala tudi v prihodnosti. Dediščina je vedno bila in je trajnostna. Izhaja iz človeka, družine, prenašanja tradicij in znanj z uporabo virov iz lokalnega okolja. Zato nam je lahko navdih na mnogih področjih našega življenja v sedanjosti in s tem lahko postane osnova za našo trajnostno prihodnost.
Del odgovora, kako smo lahko trajnostni do naše lokalne kulturne dediščine, je ponudilo predavanje KULTURNA DEDIŠČINA VELIKIH LAŠČ, ki je potekalo v torek, 27. septembra, na Trubarjevi domačiji. Predavali sta konservatorki iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Ljubljana, etnologinja Andreja Bahar Muršič in arheologinja dr. Maja Bricelj.
V predstavitvi so obiskovalci izvedeli, katere enote kulturne dediščine z območja občine Velike Lašče so vpisane v register nepremične kulturne dediščine; seznanjeni so bili tudi z merili vrednotenja, ki jih uporabljajo konservatorji za vpis v register. Arheologinja dr. Maja Bricelj je posebej izpostavila nekaj ključnih arheoloških najdišč v Velikolaški pokrajini. Nekaj je predzgodovinskih najdišč, prednjačijo pa najdbe iz rimskega obdobja, ko je v bližini potekala vicinalna cesta. Andreja Bahar Muršič je predstavila etnološko stavbno dediščino. Izpostavila je, da je ta tip dediščine na Slovenskem najbolj ogrožen, kar je velika škoda, saj so ravno ti elementi najpomembnejši za identiteto prostora. Ob zaključku smo si bili edini, da so taka predavanja nujna za ozaveščanje o pomenu naše bogate kulturne dediščine.
Ob rojstnem dnevu slovenskega književnika in politika Frana Levstika v Velikih Laščah z MKL, Knjižnico Frana Levstika, Velike Lašče vsako leto pripravimo Levstikov večer, na katerih različni gostje poskušajo osvetliti posamezne delčke Levstikovega ustvarjanja in delovanja. V četrtek, 29. septembra, je bila gostja večera mag. ANDREJA ŠKRABEC, ki nam je predstavila knjigo Okuse suhorobarske dežele. Andreja je v sodelovanju z Muzejem Ribnica in Škrabčevo domačijo raziskala navade prehranjevanja v suhorobarskih krajih. Knjiga črpa znanja iz preteklosti, a ponuja sodobne menije, ki temeljijo na tradiciji prehranjevanja. Še en (vz)trajnostni vidik naše neprecenljive dediščine.
Prireditev je povezovala Barbara Marinčič, vodja Knjižnice Prežihov Voranc. Za glasbeno podlago je poskrbela pianistka Stela Poje iz Glasbene šole Ribnica.
