Od ideje o obeležbi 800 let prve omembe Sodražice v zgodovinskih virih v obliki monografije je preteklo kar nekaj let. Nastala je obsežna monografija, ki vključuje 10 vsebinskih sklopov, kar 30 strokovnih in znanstvenih člankov v skupnem obsegu 900 strani. Izšla je v letu 2020 ob 800. obletnici prve pisne omembe Sodražice v zgodovinskih virih. 1. oktobra 2020 je bila tudi prvič predstavljena v Sodražici. Naslednjo predstavitev je zaradi epidemije doživela šele letošnjega septembra v Ribnici; v petek, 22. oktobra, smo jo predstavili tudi v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji.
Za uvodne besede v prireditev sta poskrbela gostitelj, velikolaški župan dr. Tadej Malovrh, in župan Občine Sodražica Blaž Milavec. Izdaja Sodraških 800 je namreč prerasla v izredno obsežen projekt, ki brez velike podpore Občine Sodražica in župana ne bi zagledala luč sveta v taki obliki.
Monografijo so v nadaljevanju predstavili glavni pobudnik, urednik in avtor nekaterih prispevkov mag. Ludvik Mihelič ter avtorji, zgodovinarja dr. Miha Kosi in dr. Boris Golec ter etnologinja in kustosinja v Muzeju Ribnica Polona Rigler Grm. Z njimi se je pogovarjala zgodovinarka in kustosinja Barbara Pečnik.
Mag. Ludvik Mihelič je najprej predstavil, kako je projekt potekal, od prve pobude do oblikovanja uredniškega odbora, izbora avtorjev in posameznih vsebin. Izpostavil je tudi zadnji leksikografski del monografije, dve obsežni in za domoznanstvo pomembni poglavji Društva v Sodražici in Znani Sodražani.
Dr. Miha Kosi je pisal o Sodražici od 12. do 16. stoletja. Zgodovine Sodražice ne moremo obravnavati kot ločenega in izoliranega otoka. Zgodovina Sodražice je zgodovina celotne ribniške pokrajine in širšega prostora, kamor ne nazadnje sodi tudi zgodovina Velikih Lašč. To zelo dobro ilustrira listina iz leta 1220, ki velja za prvo omembo Sodražice v pisnih zgodovinskih virih, a je hkrati tudi prva omemba Ribnicein hkrati turjaškega gradu. Listina je bila izdana na gradu Turjak; že iz njene zunanje podobe lahko marsikaj izvemo o ustroju in pomenu turjaškega gospostva v 13. stoletju. G. Kosi je predstavil, kako je v 13. stoletju s krčenjem gozdov nastajala kulturna krajina v okolici Velikih Lašč, o čemer priča tudi sporazum med samostanom Stična in Turjaškimi iz leta 1256. Ob zemljevidu Dolenjske in Notranjske v poznem srednjem veku je pojasnil, kako in na kakšen način sta to ozemlje sooblikovali dve pomembni plemiški rodbini, Turjačani in Ortenburžani.
Dr. Boris Golec se je v svojem prispevku spraševal o tem, ali je Sodražica vas ali trg. Leto 1865, ko je Sodražica dobila trške pravice in postala trg, velja za drugi pomembni mejnik v sodraški zgodovini. Bila je eden redkih krajev na Kranjskem, ki so trški naslov dobili v drugi polovici 19. stoletja, ko je bilo nastajanje novih trgov že zdavnaj preteklost. Mnogi pa ne vedo, da se je Sodražica ponašala s trškim naslovom že prej, v drugi polovici 18. stoletja, sicer brez ustrezne pravne in institucionalne podlage. Pot do uradnega sejemskega privilegija nikakor ni bila ne lahka ne kratka, tudi po zaslugi njenih 'dobrih' sosedov, kot je pojasnil g. Golec.
Prispevek o etnološki podobi Sodražice in njenega zaledja iz obdobja 20. stoletja je pripravila Polona Rigler Grm. Z obiskovalci je delila osnovne poudarke o kulturi in načinu življenja Sodražanov v obdobju od konca 19. stoletja do danes. Izpostavila je pomen terenskega dela in intervjujev z informatorji ter njihovo pripravljenost na sodelovanje. Predstavila je najrazličnejše delovne in koledarske šege, ki so zaznamovale kulturo in način življenja Sodražanov. Pri tem ni pozabila na našo skupno bogato dediščino priprave božičnega kruha.
Prijeten pogovor o knjigi ter o naših skupnih zgodovinskih in etnoloških izvirih sta zaokrožili mladi glasbenici, citrarki Teja Korošec in Karla Gruden iz Glasbene šole Ribnica.
Barbara Pečnik, občinska uprava
