Leto 2020 je bilo tudi za Trubarjevo domačijo posebno in nenavadno. Od odprtja leta 1986 se namreč še ni zgodilo, da bi bila domačija toliko časa zaprta, da bi bil njen program tako okrnjen, da bi odpadla celo prireditev ob dnevu reformacije in da bi imeli tako skromen obisk šolskih skupin ter drugih obiskovalcev, kar je nenazadnje njeno osnovno poslanstvo.
Spomladi je domačijo obiskala le ena šolska skupina. Jeseni se je sicer dobro začelo, vendar pa se je že v drugem tednu oktobra vse skupaj tudi končalo. V letu 2020 je Trubarjevo domačijo tako obiskalo ter se udeležilo programa Trubar in njegov čas zgolj 1327 šolarjev (leta 2019 7515, kar predstavlja kar 82 % upad obiska).
Ni pa vse tako črno-belo. Posebne razmere smo skušali obrniti v svoj prid in bili na nek način tudi uspešni. Domačija je ostala živa na spletu. V virtualnem stiku smo z obiskovalci ostajali preko družabnih omrežjih. Preko FB spletne strani smo obiskovalce redno seznanjali s posameznimi zanimivostmi domačije, ki so bile v živo nedostopne. Že v obdobju spomladanskega dela zaprtja države smo postavili novo spletno podstran virtualna.trubarjeva-domacija.si, kjer smo pričeli z objavljanjem učnih vsebin in virtualnih razstav. Vse virtualne izobraževalne vsebine smo objavili tudi v katalogu kulturno-umetnostne vzgoje Kulturnega bazarja, tako da bodo lahko v pomoč učiteljem in učencem. Različne spletne izobraževalne vsebine bodo ponudbo domačije nadgrajevale tudi v prihodnje, ne bodo pa nadomeščale dejanskih obiskov, razlag našega vodnika in delavnic.
Tudi letos smo sodelovali v skupnih promocijskih akcijah Skupnosti muzejev Slovenije. 12. Kulturni bazar, največje nacionalno strokovno usposabljanje na področju kulturno-umetnostne vzgoje, se je zaradi epidemije sicer premaknil s pomladi na jesen. Letošnji osrednji temi sta bili Enaki v različnosti in Gastronomija in kultura. Trubarjeva domačija je letos sodelovala že sedmo leto. Njena osnovna predstavitev je bila povezana s promocijo programa Poti knjige. Obisk je bil, razumljivo, letos precej skromen, pa vendar nam je uspelo nagovoriti kar nekaj učiteljev slovenskih šol.
V prijetni senčki ob hladni Rasci se je zvrstilo lepo število bralcev in ljubiteljev knjig vseh starosti, kar je gotovo znak, da se je Knjižnica dobro prijela.Prilagojen program je imela 20. junija tudi Poletna muzejska noč. Obiskovalci so si lahko ogledali Trubarjevo domačijo s svojimi stalnimi postavitvami in 38. likovno razstavo Trubarjevi kraji: Spomini na Slovence. Pod kozolcem je Zavod Parnas na informacijski točki Mišja dolina – Natura 2000 predstavljal ureditev bodoče informacijske točke pod kozolcem in tematske poti Modri bleščavec. Ob 21. uri je sledilo predavanje Andreja Perhaja Trubar in njegov čas, ki je potekalo v živo preko spleta.
S Poletno muzejsko nočjo se je pričela tudi težko pričakovana Knjižnica pod krošnjami, projekt zavoda Divja misel z Vodnikove domačije, ki je že tretje leto obogatila poletni utrip tudi na Trubarjevi domačiji. V njej so lahko obiskovalci našli svoj prostorček vsako nedeljo, med 10. in 17. uro. Poleg brezplačnega listanja in branja so lahko ob posameznih nedeljah najmlajši obiskali pravljičarko Slavo Petrič, nekaj nedelj je bilo tudi literarno obarvanih. Literarna skupina KUD Primož Trubar pod mentorstvom mag. Ane Porenta je letos sledila literarnemu delu našega rojaka Jožeta Javorška. V prijetni senčki ob hladni Rasci se je zvrstilo lepo število bralcev in ljubiteljev knjig vseh starosti, kar je gotovo znak, da se je Knjižnica dobro prijela. Zato naj že sedaj velja povabilo, da se med knjigami pod Trubarjevimi krošnjami vidimo tudi to poletje. Poleti smo nadaljevali s promocijskimi akcijami. V avgustu smo se pridružili slovenskim muzejem in galerijam v akciji NAPREJ V PRETEKLOST, ki je potekala med 17. in 23. avgustom.
Trubarjeva domačija je poleg svojih spletnih oglašanj in vsebin na virtualna.trubarjeva-domacija.si organizirala osrednji dogodek v nedeljo, 23. avgusta. Osrednja nit dogodka je bila predstavitev projekta Poti knjige, v katerega so povezane muzejske institucije Muzej krščanstva na Slovenskem, Knjižnica frančiškanskega samostana Novo mesto, grad Bogenšperk, Jurčičeva Muljava in Trubarjeva domačija. Obiskovalci so spoznavali Kje v tej družbi sta Trubar in knjiga. Prisluhnili so predavanju Andreja Perhaja o Trubarju, njegovem življenju in njegovih dosežkih, tako pomembnih za naš obstoj. V knjigoveznici zavoda Parnas pa je tokrat nastala tudi prva tematska miniaturna knjižica omenjenega programa Poti knjige.
Na Trubarjevi domačiji se edinstveno prepletata kulturna in naravna dediščina, kar je bilo lepo prikazano na informacijski točki Mišja dolina – Natura 2000. Naravo v okolici lahko spoznavate po pešpoteh, lahko se zapeljete s kolesom, v osrčje mokrišč pa se lahko podate kar po vodi. Tokrat je bilo to mogoče s supom in/ali kanujem. Za vse je poskrbel Aleš Pucelj iz podjetja Tran-sport, d. o. o. Obiskovalci so bili zadovoljni, zato upamo, da sodelovanje ohranimo še naprej. V duhu letošnjega leta je bil okrnjen tudi galerijskim program. Je pa Trubarjeva domačija dobila v juniju ob občinskem prazniku prvo virtualno likovno razstavo Trubarjevi kraji: Spomini na Slovence. Otvoritev razstave je potekala v živo preko naših spletnih kanalov, prav tako je še vedno na voljo virtualni ogled postavitev in posameznih del. Umetniki so tokrat ustvarjali doma, in sicer na temo Javorškovega jubilejnega leta in njegovega romana Spomini na Slovence, ki je neposredno umeščen v velikolaško okolje.
Slikar podobo na ogled postavi100. obletnici rojstva Jožeta Javorška je bila posvečena prav tako oktobrska likovna razstava Marjana Platovška: Slikar podobo na ogled postavi. Razstavo je mogoče še vedno videti virtualno, obsega pa portrete, izdelane v tehniki akrila na platnu, pri čemer se slikar zgleduje po Warholu kot tipičnem predstavniku umetnostnega gibanja popart. Svoj portret je dobil tudi Jože Javoršek. Razstava bo na ogled do konca februarja 2021, in sicer v odpiralnem času Trubarjeve domačije. Zaradi neugodnih zdravstvenih razmer pa je pripravljen tudi virtualni ogled razstave.
Lepo vreme je pripomoglo, da je lahko 19. septembra Trubarjeva domačija ponovno gostila podelitev Rožančeve nagrade za najboljšo esejistično knjigo leta 2020. Letošnja nagrada je pripadla Esadu Babačiću za knjigo Veš, mašina, svoj dolg. To je bila tudi zadnja prireditev pred ponovnimi odpovedmi načrtovanih programov. Odpovedani so bili: program Dnevov evropske kulturne dediščine 2020, predstavitve knjig in celo prireditev ob dnevu reformacije.
Leto smo tako zaključili z decembrsko spletno akcijo Skupnosti muzejev Slovenije Praznični muzej, ki je potekala med 7. in 13. decembrom in smo jo na domačiji poimenovali Praznična Trubarjeva domačija. Preko spleta smo obujali spomine na praznovanja v Velikih Laščah in na Trubarjevi domačiji. Ta so v Velikih Laščah od nekdaj povezana z našimi velikimi književniki, s Primožem Trubarjem na čelu. Naši sledilci so lahko spoznali zanimive utrinke s praznovanj vse od leta 1889, ko je v Velikih Laščah potekala velika slavnost ob odkritju Levstikovega spomenika na osrednjem velikolaškem trgu, do odkritja spomenika Primožu Trubarju na Rašici v letih 1951/1952, Levstikovega tabora 1981. leta ter obnove Trubarjeve domačije 1986 in naprej. 
Odkritje Trubarjevega spomenika na Rašici, 8. junij 1952. Fotografija je iz zapuščine Janeza Debeljaka.Ravno za to priložnost smo pripravili tudi novo učno vsebino, virtualni sprehod po Temkovi žagi z Andrejem Perhajem, na katerem lahko izveste marsikatero zanimivost o žagarski zbirki na Temkovi žagi in o razvoju žag skozi zgodovino.
Na področju investicij je Občina Velike Lašče izvedla sanacijo podstrešja – Trubarjeve čitalnice s pisarno v gospodarskem poslopju. S tem smo zagotovili ustrezne pogoje hrambe knjižnega in domoznanskega gradiva. Pridobljeno je bilo tudi gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti kozolca v sodoben turistično-informacijski in interpretativni center. Postopek izbire izvajalca je bil že izveden. Če nam bodo vse okoliščine naklonjene, naj bi bila investicija izvedena že do pomladi.
Na koncu je treba omeniti še, da sta Občina Velike Lašče in Trubarjeva domačija pristopili k skupni prijavi mesta Ljubljane za Evropsko prestolnico kulture 2025 s projektom Zibelka slovenske kulture, ki obsega postavitev nove sodobnejše razstave Od prvih zapisov do prve slovenske knjige v Trubarjevi čitalnici in v obliki spletnega potovanja ter ureditev krožne poti med Rašico in Turjakom. Res da sta bili na izboru uspešnejši Nova Gorica in italijanska Gorica, pa vendar smo pripravili dober program, za katerega verjamemo, da ga bomo v naslednjih letih kljub temu lahko uresničili. Naj bo to eden izmed naših prvih ciljev za prihajajoče leto 2021.
Mag. Barbara Pečnik
