Letošnje dvodnevno srečanje likovnih umetnic in umetnikov je minilo pod vtisi Dediščine Toneta Kralja, rojaka iz sosednje občine Dobrepolje, ki je močno zaznamoval tudi umetnostno podobo na Velikolaškem. Je avtor kiparske upodobitve Primoža Trubarja v velikolaškem parku, ki so ga sicer post mortem z dovoljenjem fundacije, ki skrbi za Kraljevo dediščino, odlili po umetnikovem kalupu. Izdelal je tudi leseni kip Primoža Trubarja, ki v osnovni šoli v Velikih Laščah s podesta v avli bdi nad generacijami šolajočih se otrok. Lansko leto je kip, ki je bil že v precej slabem stanju, restavrirala Majda Tekavec in ta obnova je logično narekovala izbor letošnje teme.
Tone Kralj se je točno na prelomu 19. in 20. stoletja rodil v Zagorici v Dobrepoljski dolini. Izhajal je sicer iz kmečke družine, a je bil že njegov oče ljudski rezbar in podobar. Za umetnika so najprej namenili le njegovega brata Franceta in ga poslali na šolanje v podobarsko delavnico v Celovec, Toneta pa za duhovnika v Ljubljano, na škofijsko gimnazijo v Šentvidu. Od tam je skupaj z Božidarjem Jakcem sledil svojemu bratu Francetu na študij kiparstva v Prago in tam vzljubil tudi grafiko. Vse nekje do sredine dvajsetih let prejšnjega stoletja se je močno zgledoval po Francetu, ko sta naposled izoblikovala vsak svojo vizijo in se tudi zasebno oddaljila. Že leta 1923 se je Tone vrnil domov in dejavno ustvarjal; leta 1926 je celo razstavljal na Beneškem bienalu, ki je na področju sodobne umetnosti eden najpomembnejših dogodkov v svetovnem merilu.
Tone Kralj je skupaj z bratom Francetom utemeljitelj ekspresionizma na Slovenskem in skupaj predstavljata osrednji figuri na slovenski umetnostni sceni pred drugo svetovno vojno. Njuna dela so povsem primerljiva z deli najboljših evropskih in tudi svetovnih ustvarjalcev v tem času. Kasneje sta se obrnila v t. i. novo stvarnost ali po nemško Neue Sachlichkeit, odvod ekspresionizma, pri katerem izražanje temelji na popredmetenosti stvarnega sveta.
Glede na zapis iz šolske kronike za šolsko leto 1966/1967, povzet po prepisu v zborniku 240 let šolstva v Velikih Laščah: drobci iz šolske kronike iz leta 1998, naj bi Kralj leseni kip Primoža Trubarja iz osnovne šole izdelal še v svojih študentskih letih, kar bi pomenilo, da je nastal že v dvajsetih letih 20. stoletja: »Veliko je bilo dilem glede imena OŠ. Eni so bili za Levstika, drugi za Stritarja, tretji za Trubarja. Janez Hočevar je iztaknil diplomsko delo Toneta Kralja, kiparja iz Zagorice. Delo je bilo last LRS, verjetno ni bilo pravega mesta in g. Maček je pristal na brezplačen odstop kipa. Določili so dan za otvoritev šole: 10. september. Zadnjič so se zbrali nad mesarijo v Vel. Laščah.« Po restavriranju se je pojavil dvom v to datacijo, saj je postala vidnejša letnica ob Tonetovem podpisu 1942, zato je verjetneje, da je delo nastalo v poznejšem obdobju.
Dvodnevno likovno srečanje, ki je potekalo 1. in 2. junija, smo tradicionalno pričeli na Trubarjevi domačiji, od koder smo se po pozdravnih nagovorih odpravili na Videm v Dobrepoljski dolini, kjer smo si v Jakličevem domu ogledali stalno razstavo, posvečeno bratoma Kralj, in njune javne spomenike. Nadaljevali smo z ogledom kipa Primoža Trubarja v velikolaški osnovni šoli in se naposled ustalili na turistični kmetiji Oblak na Riglju nad Ortnekom. Tam so udeleženci prijeli v roke svinčnike, čopiče in pastele, ki jih niso pospravili vse do popoldanskih ur naslednjega dne.
Na razstavi, ki smo jo odprli na Trubarjev rojstni dan ter občinski in državni praznik, 8. junija, je tako razstavljalo devetnajst ustvarjalk in ustvarjalcev z enaindvajsetimi deli: Rok Dragić, Katarina Marov, Veljko Toman, Silvo Kretič, Janez Suhadolc, Lojze Adamlje, Dušan Zekovič HAZE, Erika Železnik, Silva Ros, Alenka Klemenčič, Lidija Plestenjak, Martina Starc, Suzana Komel, Lidija Vilar, Adelina Pervanje, Zlato Rudolf, Jakob Klemenčič, Bernardka Petrovič Mager in Boleslav Čeru. Vsem iskreno čestitam! Zahvala gre tudi Heleni Grebenc Gruden, Martinu Grudnu, Matjažu Grudnu in Andreji Mihelič za sodelovanje pri postavljanju razstave in organizaciji odprtja, Lani Kromar in Ajdi Andoljšek za glasbeno popestritev odprtja, turistični kmetiji Oblak za gostoljubje, peki Kukelj, gostilni Kropec in Špeli Purkart za pogostitve ter KUD-u Primož Trubar Velike Lašče, Javnemu zavodu Trubarjevi kraji in Občini Velike Lašče za finančno podporo.
Celoten dogodek je prežemala misel umetnostnega zgodovinarja Franceta Steleta, ki je že leta 1925 v eni od likovnih kritik del Toneta Kralja zapisal:
»To je 'tradicija prirojene slovenske nadarjenosti, ki ustvarja v ljudski umetnosti'. To se pravi, iz pravrela slovenskega duha, ne v bombastičnem pomenu besede, temveč v onem, ki je tudi lokalno determiniran: odkoder ustanovniki našega jezika — reformatorji, odkoder njega in narodnega duha in blaga zvesti čuvarji — Levstik, Jurčič in drugi, odtam tudi ta umetnost Kraljev. Verujem v to kontinuiteto, ki ni empiričnega značaja, ker je logična.«
Razstava v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji bo na ogled do konca avgusta. Prijazno vabljeni!
Marjana Dolšina Delač
