Temkova žaga na Trubarjevi domačiji je venecijanka samica, kar pomeni, da ima v jarmu vpet samo en žagin list. Žaga je stara več kot dvesto let in je doživela več izboljšav. Zadnja letnica na ostrešju je 1873. Je edina v prvotni obliki ohranjena žaga v dolini reke Rašice (v preteklosti jih delovalo več kot 26).
Vodno kolo žage ima premer 3,20 metra, na obodu pa je 36 lopat. Jarem se je gibal s 150 gibi na minuto. Za samico so bili potrebni vsaj 4 W moči. Nosilni zidovi poslopja in sobica za žagarja so zgrajeni iz kamenja, zgornji obodni zidovi pa so leseni, sestavljeni iz širokih lesenih desk. Streha je dvokapna, členjena in krita z opeko.
Po odselitvi zadnjega lastnika Temkovega Jožeta leta 1975 je že močno razpadala. Potrebna je bila večje obnove, ki jo je v letih 1985 in 1986 izvedlo Gozdno gospodarstvo Velike Lašče. Po odprtju domačije je žago dobro desetletje vzdrževal Anton Žagar, gozdar iz Velikih Lašč. V letih 2001 in 2002 je Občina Velike Lašče poskrbela za obnovo ostrešja in zamenjavo kritine; obnovljeni so bili vodno kolo in notranje stene žage.
Ohranjen je mehanizem žage venecijanke, ki jo je mogoče od obnove vodnega kolesa v letu 2004 zopet pognati.
Zadnjič je bilo vodno kolo obnovljeno leta 2008 (Matjaž Debevc iz Žerovnice) – takrat je bil poglobljen tudi jez (Agencija za vode RS) – in leta 2018.
V juliju 2023 so uspela kar nekajletna prizadevanja za celovito obnovo žage. Nekatere zunanje stene žage so bile še iz časa pred obnovo sklopa domačije v letu 1986. Žagi je novo podobo dal naš mojster Matjaž Debevc.
Žaga je že od leta 2004 opremljena z žagarsko zbirko. V sodelovanju z Zavodom Parnas je Anton Prelesnik, upokojeni gozdar iz Kočevja, izdelal in v notranjosti žage na ogled postavil tri makete, ki predstavljajo razvoj žag venecijank: žago na vreteno ali na koš, žago na tribo ali na preslico in žago venecijanka z jermenicami, ki je pomanjšana kopija Temkove žage. Že takrat so bili izdelani tudi panoji in zloženka.
Žagarsko zbirko je Anton Prelesnik 2010 obnovil ter zbirko nadgradil z modelom žage s pogonom na elektriko ter s prikazom glavnih sestavnih delov žage. Preostale makete so bile zaščitene s pleksi steklom.
Opremljena pa je bila tudi PEČNICA – sobica za žagarja. Ta je bila že v letih 1985 in 1986 obnovljena v okviru obnove žage in celotne obnove Trubarjeve domačije. Notranje stene so bile že takrat prebeljene z apnom; znotraj je bila vgrajena tudi peč.
Ker se originalna žagarska orodja niso ohranila, smo ročna orodja, ki jih je žagar uporabljal pri svojem delu in ki se do novejših časov niso bistveno spremenila, pridobili na terenu v okolici s pomočjo gozdarjev in lokalnih obrtnikov. Večina predmetov je last Dušana Zekovića. Pripadala so njegovemu dedu, mlinarju in mizarju Ivanu Mencinu iz Dvorske vasi, ki je orodje sam izdeloval. Predmete sta darovala tudi Jože Petrič iz Škrlovice in gozdar Anton Prelesnik iz Kočevja, nekaj pa smo si jih izposodili iz Tehniškega muzeja Slovenije.
Maja 2011 je Komisija za podeljevanje Valvasorjeve nagrade in priznanj Slovenskega muzejskega društva podelila Antonu Prelesniku in Dušanu Zekoviču Častno Valvasorjevo priznanje za ureditev Žagarske zbirke.
Nagrada je bila spodbuda za nadaljnje raziskovanje, pridobivanje gradiva, intervjuje na terenu. Rezultat so vsebine na ekranu na dotik na žagi, v katere je vključen prvi sklop raziskovanj. Predstavljeni so vodni pogoni v Raški dolini od prvih povirnih krakov (Jazbina, Kozmanjka) po Mišji dolini do Ponikev.
To je seveda spet en začetek, ki terja nadgradnje, dopolnjevanje gradiva. V nadaljevanju bomo dopolnili še pogone po Robarici, na Cereji (drugem vodotoku v Velikolaški pokrajini), na Turjaškem koncu – gorski/hudourniški mlini … Cilj je seveda, da popise razširimo, mogoče kdaj s kakšnim projektom tudi širše do Kolpe …
Gradivo so prispevali:
Bernarda Adamič, Grebenje, Tanja Debeljak, Ribnica, Marija Ovca, Podlog, Franc Purkart, Brlog, Slovenski etnografski muzej, Martina Starc, Stope, Javni zavod Trubarjevi kraji.
Fotografije: Boštjan Podlogar, Peter Centa, Vladimir Peček, France Modic, Jošt Rotar, Metka Starič, Andrej Fele.
Posnetki:
Niko Samsa in Nik Hren
Izdelava: GEAart, d. o. o.
Oblikovanje zemljevida: Špela Andolšek
Ustni viri:
Bernarda Adamič, Grebenje; Matjaž Debevc, Žerovnica; Janez Gorjup, Kaplanovo; France Košir, Črni Potok; Andrej Kraševec, Marinčki; Janez Kraševec, Gornje Kališče; Ivan Ogrinc, Breže; Klemen Pečnik, Podlog; Andrej Perhaj, Velike Lašče; Anton Prelesnik, Kočevje; Franc Purkart, Brlog; Mirko Rus, Dolenja vas; Janko Sernel, Rašica; Martina Starc, Stope; Joži Tomažin, Kukmaka; Toni Zadnik, Kaplanovo; Boris Žužek, Brlog.
Obleko za žagarja so prispevali: Niko Samsa, Velike Lašče; Alojzij Venturini, Velike Lašče; Ana Ivanc, Velike Lašče in Viktor Kobola iz Šalke vasi pri Kočevju.
Vsem še enkrat prav lepa hvala!
***
Žaga je vključena v naše izobraževalne programe že od vsega začetka; letošnja novost pa je, da smo se povezali z gostilno Kropec in oblikovali nov turistični program Temkova žaga in žagarska mal'ca. V muzejski trgovinici na domačiji lahko med številnimi izbranimi darilci najdete poseben lonček Žagarski kofe z receptom za pripravo. Kmalu pa bo na voljo tudi pravi žagarski kofe.
Več o programu Žagarska mal'ca na www.velikolaska.si.
Barbara Pečnik, Javni zavod Trubarjevi kraji
