Politika. Beseda, ki mnogim najprej prikliče razočaranje ali nezaupanje – pogosto upravičeno. A če jo vzamemo dobesedno, pomeni upravljanje skupnih zadev. In prav to je bistvo politike na lokalni ravni: tu ne gre za ideološke bitke ali televizijske obračune. Gre za vrtce, šole, ceste, vodo, varnost – za življenje, kot ga resnično živimo. Zato menim, da ne le lahko, ampak moramo tudi temu reči politika – čeprav je drugačna, bližja, vsakdanja.
Pred dobrima dvema letoma sem iz gospodarstva vstopil v lokalno politiko – z veliko pričakovanji in malo izkušenj. Zdelo se mi je, da bodo stvari enostavne, hitre in precej bolj logične. A realnost je bila drugačna. Veliko je postopkov, pravil, kompromisov in človeških dejavnikov, na katere prej nisem bil pozoren. Prav zato danes še bolj cenim vse, kar sem se v tem času naučil – in predvsem spoznal, kako pomembno je, da v politiko vstopajo ljudje iz različnih okolij, tudi iz gospodarstva.
Ne zgodi se pogosto, da kdo iz naše generacije reče: »Grem v politiko.« Še redkeje pa kdo izjavi: »Rad delam v politiki.« Zakaj? Ker se ta beseda sliši umazano, naporno, brez učinka. A ravno zato mislim, da je čas, da to spremenimo. Da pokažemo, da politika ni nujno slaba beseda. In da tudi mi – generacija, ki smo med službo, otroki in vsakodnevnimi obveznostmi – ne ostanemo tiho. Da se vključimo. Da sooblikujemo odločitve, ne le opazujemo z roba.
Pred kratkim me je župan vprašal, ali bi napisal uvodnik. Odločil sem se, da nekaj besed namenim prav politiki – tej pogosto napačno razumljeni, a ključni dejavnosti vsake skupnosti. Ne zato, da bi jo branil, ampak da bi jo postavil v pravo luč. Tako, kot jo doživljamo tisti, ki jo jemljemo resno in jo želimo delati drugače.
Ko sem prevzel vlogo podžupana, sem si zadal preprosto nalogo: delati v dobro ljudi. Ne v korist ene skupine, ne zaradi osebnih interesov, ampak iskreno – za kraj, ki mu pravimo dom. Velike besede? Morda. A v majhni skupnosti, kakršna je naša, druge poti preprosto ni.
Politika na lokalni ravni je nekaj posebnega. Ni bleščečih nastopov, ni kamer. Gre za avtobusno postajo, ki jo otroci čakajo že leta. Za vodovod, ki mora doseči tudi najbolj odmaknjene hiše. Za dom starejših, turizem, počitniško varstvo, novo kuhinjo v šoli, za asfaltirane ceste in še marsikaj. Lokalna politika ni abstraktna – je konkretna, vsakdanja in skupna.
Žal pa že zdaj, več kot leto pred naslednjimi volitvami, čutimo, da se politična kampanja znova začenja. Državnozborske volitve bodo aprila 2026, lokalne pa novembra. V zraku je vse več razdvajanja, ostrih izjav, taktičnih potez. A prav zato je zdaj še toliko pomembneje, da se spomnimo, zakaj smo tukaj – in komu smo odgovorni.
Nimamo potrebe po delitvah ali političnih igrah. Verjamem pa, da moramo do kampanje ohraniti osredotočenost na tisto, zaradi česar smo bili izvoljeni – na delo. Na projekte, ljudi, vsakdanje izzive. Kampanja bo prišla, ko bo njen čas. Zdaj je čas za sodelovanje in ustvarjanje nečesa dobrega.
Prav zato verjamem, da je ključno, kaj se zgodi po volitvah. Volitve so trenutek izbire in prav je, da so takrat pogledi različni. A ko so volitve mimo in vemo, kdo prevzema odgovornost – mora politika, kot smo je vajeni iz kampanj, utihniti. Takrat je čas, da stopimo skupaj.
Občani nas niso izvolili zato, da se prepiramo. Izvolili so nas zato, da delamo. Ne zase – zanje. Vsakič, ko uspemo najti soglasje, ko prepoznamo dober predlog – tudi z »druge strani«, ko poiščemo skupni imenovalec –, takrat pokažemo, kaj pomeni resnična lokalna politika.
Vesel sem, da sem v naši občini to že večkrat doživel. Ko smo pripravljali novi pravilnik za dodeljevanje sredstev, smo v razpravo vključili čim več deležnikov. Na pogovorne večere vabimo ljudi različnih pogledov. Pri razvoju turizma sodelujemo s številnimi društvi, podjetniki, posamezniki – ne glede na to, koga so volili. Skupaj smo organizirali dobrodelne akcije, pomagali ob poplavah, izboljšali prometno varnost. Ne zato, ker bi se v vsem strinjali – ampak zato, ker nam je bilo skupno pomembnejše od lastnega prav.
Seveda ne verjamem v umetno enotnost. Ne verjamem, da moramo vsi misliti enako – ravno nasprotno. Kritika je zdrava. Spori so včasih neizogibni. A pomembno je, da znamo ločiti med človekom in stališčem. Da se ne spopadamo z ljudmi, temveč z idejami. Da razpravljamo spoštljivo, ne sovražno. In da se po burni seji znamo pogovoriti in pogledati naprej.
Politika je lahko razdiralna sila – lahko pa je tudi orodje za skupno dobro. Prav na lokalni ravni imamo priložnost, da jo uporabljamo odgovorno in povezovalno. Ne tekmujmo, kdo bo glasnejši, temveč kdo bo naredil več. Kajti ta občina ni ne leva ne desna, ne modra ne rdeča – ta občina je dom vseh nas.
Zato vabim vse – da sodelujemo. Kritično, a spoštljivo. Aktivno, a odgovorno. Vsaka pobuda šteje. Vrata občine so odprta – ne le dobesedno, tudi simbolično.
Verjamem, da v naši občini ni le veliko znanja in pripravljenosti – temveč tudi poguma. In ta pogum potrebujemo zdaj. Če bomo znali ohraniti fokus in združiti različne poglede v skupno delo, lahko skupaj naredimo pomemben korak naprej.
Sam bom še naprej delal tako, kot sem začel: iskreno, odgovorno in odprto za pogovor. Čeprav se ne bomo vedno strinjali, verjamem, da bomo skupaj prišli dlje. Kajti ko volitve minejo, ostanejo ljudje. In ljudje smo tisti, ki ustvarjamo skupnost.
S spoštovanjem,
Dejan Zakrajšek, podžupan
