Slovenske šole imajo bogato tradicijo postavljanja šolskih vrtov, prve omembe segajo v sredino 19. stoletja. V šolskih kronikah, tudi velikolaški in robarski, najdemo podatke o delovanju šolskih vrtov, ki so imeli predvsem gospodarski pomen, pa vendar so omogočali tudi praktično delo učencev. Za sistematično uvajanje šolskih vrtov se je zavzemal tudi šolnik, strokovni pisec, sadjar in vrtnar Andrej Skulj (1880-1956) iz Mišje doline.
Ker je bil Andrej Skulj tajnik in organizator Sadjarsko vrtnarskega društva (SDV) za Slovenijo, mu je SDV Ljubljana na rojstno hišo namestilo spominsko ploščo. Foto: France ModicAndrej Skulj se je rodil na Griču, 24. februarja 1880, očetu mlinarju Janezu in mami Mariji, rojeni Hočevar. Osnovno šolo je v Velikih Laščah obiskoval v letih od 1886 do 1893. To so bila leta, ko je Franc Jontez za nizko ceno 315 goldinarjev izdelal šolski vodnjak, na šolskem vrtu pa so cepili 300 jablan in 100 hrušk. Prejšnji nasad je namreč popolnoma uničil sneg. Učitelji so kar sami prebelili vse sobe, preoblali klopi in nova tla v kuhinji, za kar so prejeli pohvalne dekrete zaradi vestnega dela. Andrej Skulj je obiskoval šolo v enonadstropni stavbi pri cerkvi. Leta 1859 jo je na pogorišču prejšnje šole pričel graditi župnik Janez Brodnik. Tik pred odhodom iz Velikih Lašč (1870) je dal Brodnik šolo še na lastne stroške ometati in jo temeljito prekriti.
Šola je šolski vrt dobila leta 1884. Njivo zanj ji je po nizki ceni prodal župnik Frelih, Brodnikov naslednik. Velikolaške otroke je takrat poučeval nadučitelj Josip Pavčič, ki je uvedel precej novosti, med drugim tudi zlato knjigo za vpis odličnjakov. Bil je organist, skladatelj in zborovodja, pa tudi oče skladatelja Josipa Pavčiča (1870-1949), ki je tudi nekaj časa poučeval v Laščah. Med učitelji, ki bi lahko poučevali Andreja Skulja so bili še podučitelj Josip Odar ter učitelja Karel Simon in Franc Štefančič, pouk pa je potekal v slovenskem jeziku. Eden največjih šolskih mecenov v tem času je bil svetni sodnik Danijel Šuflaj. Kasneje so parcelo s šolskim vrtom prodali za pokopališče.
Andrej Skulj šolanje nadaljuje v Ljubljani, tam tudi doštudira na učiteljišču ter nastopi prvo učiteljsko službo v Šentjanžu nato pa v Tržišču na Dolenjskem. V Tržišču je bil na enorazredni ljudski šoli že prej zaposlen njegov brat Franc.
Marjeta Bregar na spletni strani OŠ Tržišče pri zgodovini šole navaja, da se je na razpisano delovno mesto učitelja in voditelja v Tržišču v začetku maja 1895 javil Franc Skulj (tudi Škulj) z Griča pri Velikih Laščah. Obljubljena letna plača učitelja je tedaj znašala 300 goldinarjev, v šoli pa je bilo novemu učitelju na voljo tudi stanovanje. Franc Skulj je bil za voditelja šole imenovan v oktobru še istega leta. Leta 1898 je njegova letna plača znašala 500 goldinarjev. Naziv nadučitelja je pridobil v začetku šolskega leta 1902/03 in si v Tržišču kupil tudi hišo, ki jo nekateri domačini še danes poznajo pod imenom ‘Škuljeva hiša’ (danes Tržišče 33). Decembra 1904, ko je bila šola v Tržišču že trirazredna, je tja prišel poučevat novi učitelj, Francetov brat Andrej Skulj. Postal je nadučitelj in šolski upravitelj in na šoli v Tržišču ostal vse do jeseni leta 1919. Čeprav je šolski vrt oziroma drevesnico šola imela vsa leta, pa je bil prav v obdobju nadučitelja Andreja Skulja (1904–1919) vrt še posebej lepo oskrbovan, piše v šolski kroniki. V Tržišču je bil Skulj precej dejaven ne le na področju šolstva, ampak tudi v lokalnem političnem in družbenem življenju.
Iz Tržišča je odšel učit v Ljubljano na II. mestno deško osnovno šolo, kjer je delal kot stalni učitelj in sadjarski nadzornik. Postal je okrajni nadzornik za območje Ljubljana okolica. V Ljubljani je leta 1919 ustanovil Centralni šolski vrt, tri leta kasneje postal njegov upravitelj ter se zavzemal za sistematično ustanavljanje šolskih vrtov ob vsaki šoli. Leta 1921 je postal nadzornik šolskih vrtov ter vzpodbujal podeželske učitelje h gospodarskemu delovanju na vasi.
V kulturnem programu ob otvoritvi spominske plošče Andreju Skulju je sodelovala tudi velikolaška osnovna šola. Foto: France Modic
Andrej Skulj se je že kmalu po nastopu učiteljske službe usmeril v sadjarsko in vrtnarsko stroko, kot eno najbolj koristnih za razvoj dolenjskih vasi in gospodarstva. Ukvarjal se je s pisanjem šolskih priročnikov za mladino na temo sadjarstva in vrtnarstva – npr. Sadjarčki (1928), Naša zelenjad, Vrtnaričice ter čitank za prve razrede šole. Prizadeval si je za ustanavljanje kmetijsko – gospodarskih nadaljevalnih šol, sestavil je učni načrt za to vrsto šole ter o njej predaval na raznih tečajih za učitelje. Večino življenja je posvetil razvoju in delovanju strokovnega Sadjarsko vrtnarskega društva, ki je bilo ustanovljeno leta 1912 in v njem sodeloval vse do svoje smrti leta 1956.
Šolski vrt v Robu
Robarji so šolo zgradili leta 1870, stala je pod cerkvijo in prva leta šolskega vrta še ni imela. Kronika je za ta čas pisana »za nazaj«, saj je prvi zapis iz leta 1885, naslednji vpis pa je nastal šele sedem let kasneje: »Kakor se že na prvi strani te tako dolgo zanemarjene knjige vidi, se je moj sprednik (predhodnik, op. MS) pokojni gospod Ferdo Vigele jako kmalu utrudil, pero na stran položil in po izgledu svojih sprednikov to delo za boljše čase svojemu nasledniku prihranil. Da je usoda ravno mene zadela, da moram tu poučevati in hribovcem trde buče mehčiti, hočem tedaj v Božjem imenu tu zabeležiti, kar mi je znano,« hudomušno zapiše učitelj Franc Koller v letu 1892. V šolski kroniki v nadaljevanju beremo, da je zemljišče v velikosti 3423 m2 za šolski vrt kupil krajni šolski svet aprila 1898. Parcela se je nahajala v neposredni bližini šolskega poslopja. Zemlja na njej je bila precej slaba in peščena, zemljišče pa strmo in zaraščeno z grmovjem, »… treba bode torej izkrčiti grmičevje in navoziti prsti, kar bo pa stalo mnogo novcev,« zapiše v kroniki šolski vodja Konrad Barle. Za ureditev šolskega vrta je šola istega leta prejela tudi nekaj denarja, 50 goldinarjev od Kranjske hranilnice, 50 goldinarjev od deželnega odbora, turjaški grof Leo Auersperg pa je podaril les za ograjo.
Deset let po nakupu zemljišča za šolski vrt učitelj Koprivec poroča o drevesnici. V šolskem letu 1908/09 jim je uspelo posaditi 100 jablan, ki so jih vzgojili iz pešk, leto kasneje pa cepiti 80 divjakov. Obenem tarna zaradi pomanjkanja zemlje ter zaradi snega, ki je polomil mlada drevesca. Poleg jablan so posadili še dvajset žlahtnih orehov.
Učitelji pa niso skrbeli le za šolsko mladež, pač pa so sadjarsko znanje bolj ali manj uspešno prenašali tudi na ostale domačine. Zgovoren zapis iz robarske šolske kronike že s količino ločil govori o učiteljevi jezi, ker se ljudje niso odzvali povabilu na njegovo predavanje o sadjarstvu.
Načrt šolskega vrta v Robu okrog leta 1930 (hrani Slovenski šolski muzej)20. aprila 1902 šolski vodja Ivan Štrukelj zapiše takole: »G. župnik (je) oznanil, da ima predavanje po maši g. učitelj o sadjereji. Odzvalo se jih je čujmo! temu oznanilu menda celih 10. reci deset!!! Kaj je vzrok, da se za kaj tacega tako malo zanimajo?? Nevednost in nerazsodnost pa samoglavost. Na prvi hip bi se mislilo, da nima učitelj ugleda? Ne prigodi se kaj tacega samo učitelju, temveč tudi župniku !! ki ga sicer spoštujejo in ljubijo.«
V Slovenskem šolskem muzeju je v dokumentacijski zbirki – mapa Rob ohranjen tudi Načrt šolskega vrta okrog leta 1930. Takrat je bil upravitelj šole Avgust Flegar. Iz poročil lahko razberemo, da so bile s šolskim vrtom velike težave, saj so morali drevje večkrat saditi in cepiti ter obnavljati ograjo. Poročilo iz leta 1933/34 navaja 19 visokodebelnih dreves. Na vrtu sta bila tudi lopa za orodje in čebelnjak – prva dva panja za šolski vrt je podarilo Čebelarsko društvo iz Roba.
Celotno dokumentacijsko zbirko za Rob hranijo v Slovenskem šolskem muzeju, iz nje je številne zanimivosti in načrt izbrskala Majda Jakše Ujčič ob nastajanju vodnika Poslušaj narod, kako govori … o hišnih in ledinskih imenih (Zavod Parnas, 2016).
Pripravlja: Metka Starič
Dodatni viri: Slovenski biografski leksikon; www.ostrzisce.si.
