O Trubarju z druge strani
Včasih razmišljam, kako bi Trubar v današnjem času širil svoje ideje. Bil je duhovni voditelj, česar nikakor niti bežno ne moremo primerjati z današnjimi vplivneži (influencerji). A napreden, kot je bil, bi za to gotovo uporabil tudi družabna omrežja. Pri tem bi ga cenzura verjetno poskušala ustaviti, zato bi ustvaril spletno platformo, preko katere bi objavljal svoje nauke in ideje. Tudi danes bi spreminjal stvari in uvajal nekaj novega, zato bi bil gotovo trn v peti oblastno-kapitalskim strukturam. Verjetno bi njegove objave naletele tako na pozitivne kot na negativne komentarje, saj se s tega vidika ljudje od Trubarjevih časov naprej nismo dosti spremenili.
Trubar je takrat »zapolnil« prazen prostor, ki je nastal zaradi okostenelosti katoliške cerkve, ki ni imela duhovne moči, s katero bi ljudi obdržala kot skupnost. V tem praznem prostoru se je pojavila reformacija, ki je prinesla nove poglede na bistvene stvari tistega časa. Bil je voditelj, torej pastir, še bolj kot to, pa je bil buditelj. Kot vodja ostalih slovenskih reformatorjev, Dalmatina, Bohoriča, Krelja, jim je pomagal in jih skušal usmerjati. Trubar je bil avtoriteta, kar si je pridobil s svojim uspešnim delom. Zdi se mi, da v današnjih časih takšne avtoritete ne obstajajo več.
O medsebojnem razumevanju
Danes imamo na razpolago toliko medijev za komunikacijo kot še nikoli. Izgleda, kot da vsakdo zase misli, da je boljši od drugega. Ljudje se ne znajo postaviti v pozicijo drugega, pogledati stvari z njegove perspektive in razumeti, zakaj drugi tako mislijo. Če se pogovarjata sogovornika, ki to znata, pride do dialoga in v takem primeru pride do izraza človeška lastnost, ki nam omogoča spremeniti svoje mnenje zato, ker smo poslušali in razumeli sogovornika. Spremeniti mnenje ni nič slabega – to je normalno. Ljudje svoja mnenja stalno spreminjamo in nadgrajujemo. Danes se ljudje, ki so ideološko na različnih bregovih, ne poslušajo, ne dojamejo in nočejo razumeti izhodišč drugega. Pomembno je tudi, koliko so stališča sogovornikov iskrena, tehtna in kaj je njihov cilj: pridobivanje moči ali ustvarjanje novih povezav in zavesti, da smo vsi v istem čolnu.
O anarhizmu
Ljudje anarhizem običajno povezujejo s terorizmom. Seveda je tudi med teroristi kakšen anarhist, vendar pa večina teroristov pripada drugim ideološkim skupinam. Jaz sem pacifistično, idealistično, nacionalistično usmerjen anarhist. Kot anarhist ne spoštujem oblasti ali avtoritete, ki ne izhaja iz argumentirane in utemeljene vsebine. Položaj mora biti posledica dela, sposobnosti, talenta, kar tisti, ki je na položaju, dokazuje s svojo ustvarjalnostjo in integriteto. Če se izrazim po vojaško: ne spoštujem tistega, ki ima samo čin, titulo, če si človek kot osebnost ne zasluži spoštovanja. Na srečo sem bil zaradi kratkovidnosti oproščen služenja vojske. Razumem, zakaj je hierarhija v vojski koristna in potrebna, vendar to ni zame.
Anarhizem je moja osebna drža, ki ni v nasprotju s konservativnostjo. Temelji konservativizma so zame kultura, jezik, tradicija, družina, individualnost in biti del skupnosti. Vsak človek je edinstveno bitje, ki priznava, da so tudi drugi edinstvena bitja, ki se povezujejo v skupnost. Skupnost ni enako kot kolektiv. Skupnost je organska tvorba, kolektiv pa je umetna tvorba, ki jo nekdo ustvari. Skupnost je povezana z notranjimi vezmi. Zame je temelj konservatizma ohranjanje tistega, kar je dobro. Tradicija je tisto, kar ljudje počnejo, zato, ker je dobro ali koristno.
O filmih
Moj najljubši film je Divja horda (Wild Bunch) Sama Peckinpaha in sem ga pogledal že velikokrat. Od slovenskih filmov mi je ostal v spominu Nasvidenje v naslednji vojni. Težko je definirati, kaj so značilnosti dobrega filma. Film je kompleksna stvaritev, ki jo sestavljajo vsi deli, od scenarija do montaže. Francoski režiser François Truffaut je za Hitchcockov film Sever severozahod (North by Northwest) dejal, da se med rezi kadrov vidi užitek cele ekipe, ki je ustvarjala film. To je čista metafizika, ki je ne moreš definirati ali jo pokazati, lahko pa jo začutiš.
Pripravlja Jože Starič
Razkritje: Adl z odprtimi očmi in ušesi spremlja svet okoli sebe, zato so pogovori z njim vedno zanimivi. Ker se mi zdi škoda, da bi vse odletelo v pozabo, pogovore snemam in nato iz njih izluščim, kar se mi zdi zanimivo. Vse, kar je napisano, je povedal Adl, možno pa je, da je zapisano v drugačnem kontekstu, zaradi česar je odvezan vsakršne odgovornosti za objavljeno.
