EU je neke vrste imperij, a ljudi, ki jo dejansko vodijo, ne poznamo. Da se imperij ali cesarstvo ne sesuje samo vase, se mora širiti. Širitev je osnovni pogoj za preživetje takšne tvorbe. Vendar pri tem prihaja tudi do težav, kar je lepo vidno npr. pri Rimskem cesarstvu: ko je bila razdalja med Rimom in oddaljenimi provincami prevelika, je zaradi slabih komunikacij obrobje začelo usihati in sčasoma se je sesula tudi celota.
Danes komunikacije seveda niso problem, fizična oddaljenost pa ne težava. Gre bolj za oddaljenost pri dojemanju bistva Evropske unije. Pri morebitnem vključevanju oddaljenih držav prihaja in bo prihajalo do konceptualnega nesporazuma o tem, kaj je bistvo EU. In to se ne bo začelo šele z morebitnim vključevanjem zelo oddaljenih držav, kot je na primer Kazahstan. Ko smo se priključevali Evropski uniji, so nam kot prednost prikazovali skupno valuto in ukinitev meja. Vendar se je že ob t. i. migrantski krizi pokazalo, da se meje hitro zaprejo, kar je COVID-19 kriza samo potrdila - ne potrebujemo več potnega lista, ampak nekakšno potrdilo, ki dokazuje, da lahko potujemo. Glavno pravilo EU: "Prost pretok ljudi, blaga, storitev in denarja", je bilo v trenutku izbrisano.
Vodilne elite držav, ki še niso del Evropske unije, si vanjo želijo zaradi privilegijev, ki jih opazujejo pri elitah v EU. Vprašanje pa je, kako bodo elite svojemu prebivalstvu predstavile prednosti vstopa, da bodo volivci na referendumu vstop tudi potrdili. Ko smo kot prvi iz bivše Jugoslavije vstopili v EU, si je marsikdo oddahnil, češ da je s tem rešen Balkana. Potem je vstopila Hrvaška in samo vprašanje časa je, kdaj bodo v EU tudi ostale države z območja bivše Jugoslavije.
Če pogledamo v zgodovino EU, se je začelo s kartelom težke industrije, skupnostjo za premog in jeklo. To je bil kartel Nemčije, Italije, Francije in Beneluksa. Kartel skrbi za to, da ima zagotovljen trg in na trg ne spusti drugih - onemogoča konkurenco in skrbi za visoke cene. Hkrati kartel skrbi, tako kot včasih cehi, za visoke standarde - vsi morajo delati po teh standardih, ker to zagotavlja kvaliteto. Ker je bila taka povezava uspešna, so se mu pridružili še drugi karteli in nastala je Evropska gospodarska skupnost. Poudarek je bil še vedno na besedi gospodarska. Leta 1993 je bila v Maastrichtu podpisana pogodba, s katero so ustanovili Evropsko unijo. Od takrat naprej lahko govorimo o ideološko-politični zvezi.
Potencialne članice v Evropski uniji prepoznajo več prednosti: možnosti zaposlitve, prost prehod meja, skupno valuto. Evropska unija pa z vsako novo članico pridobi dodaten vir relativno dobro izobražene delovne sile, priliv možganov.
V svetu so seveda še drugi "imperiji", ki sledijo podobnim interesom. ZDA svoj vpliv širi s podkupovanjem (s pomočjo svetovne banke, IMF), z grožnjami in ne nazadnje z vojaško močjo, saj ima vojaške enote v več kot polovici afriških držav, za kar celo senatorji niso vedeli. Tako "branijo" svoj vpliv pred Kitajsko, ki je še en sodobni imperij. Kitajska ima drugačen pristop za širjenje vpliva: v nerazvitih državah gradi infrastrukturo, s katero si zagotavlja dostop do surovin. Tudi Rusija je imperij, ki se razteza čez enajst časovnih pasov.
Pa še enkrat o fenomenu Primoža Rogliča
Letos se veliko govori o tem, da smo najbolj športen narod na svetu, kar pa je le statistika. Morda obstaja še kak enako ali bolj športen narod. Po lanski vrhunski sezoni sta letos ponovno eksplodirala dva kolesarja. Primož Roglič in Tadej Pogačar krojita svetovni kolesarski vrh. Primož Roglič je fenomen, ker se je na kolesarski vrh povzpel iz povsem drugega športa. Izraža klasične slovenske vrednote, ki so nam morda ostale še iz časov reformacije: trdo delo, trud, žrtvovanje za cilj. Na dirkah vidimo Primoža Rogliča, kako zmaguje s poslednjimi atomi moči. Vidimo ga, kako pade in se ponovno pobere. Skratka, vidi se, da gara in se trudi dati vse od sebe. Najbrž so to razlogi, da marsikateri Slovenec bolj navija za Primoža kot za Tadeja.
Jože Starič
Razkritje: Adl z odprtimi očmi in ušesi spremlja svet okoli sebe, zato so pogovori z njim vedno zanimivi. Ker se mi zdi škoda, da bi vse odletelo v pozabo, pogovore snemam in nato iz njih izluščim, kar se mi zdi zanimivo. Vse, kar je napisano, je povedal Adl, možno pa je, da je zapisano v drugačnem kontekstu, zaradi česar je odvezan vsakršne odgovornosti za zapisano.
