V trenutni situaciji kaže, kot da Evropa umira in se ne more več postaviti na noge. Srečko Kosovel je v svojih pesmih Evropa umira in Ekstaza smrti že pred sto leti preroško napovedal konec Evrope. A stvari niso vedno take, kot izgledajo na prvi pogled; dostikrat so drugačne tudi za 180 stopinj. Tisto, kar vidimo, je samo delček celote. Ozadja, konteksta in širše slike pa dostikrat ne vidimo. Dogajanje pa je včasih tako neumno, da me prav zabava.
Dejstvo je, da entiteta Evropejec ne obstaja, kot ni obstajala entiteta Jugoslovan. Obstajamo pa Nemci, Francozi, Belgijci, Avstrijci, Hrvati, Slovenci, Španci … Prav tako ne obstaja Evropa kot celina; na zemljevidu izgleda kot polotok na zahodu Evrazije.
Evropa ima problem, ker ji manjka naravnih virov, energetskih virov; primanjkuje ji delovne sile. Njeno gospodarstvo peša in nima velikih tehnoloških podjetij. Ima vse starejše prebivalstvo, imigrante in LGBT gibanje. Evropska gospodarstva so bolj ali manj v recesiji. Lahko bi rekel, da smo krivi volivci; izvolili smo politike, ki so nas pripeljali do tega stanja. Na propad kaže tudi cenzura, ki se skriva za tako imenovanim sovražnim govorom, dezinformacijami in (rusko) propagando. Menda si nekateri predstavljajo, da bodo s tako imenovano teorijo nadomestitve pripeljali Afričane, Azijce, Arabce, ki bodo zamenjali starajoče se evropsko prebivalstvo. Evropa pa bo postala muzej na prostem s svojo zgodovino, arhitekturo, muzeji …
Evropska unija trenutno deluje kot zavožen projekt, ki brez korenitih reform ne bo preživel. Nastala je kot kartel; v EGS so se države povezovale na gospodarskih temeljih; zdajšnja Evropska unija pa je politična povezava. Kartel sicer še vedno obstaja, a ni več učinkovit in ne deluje. Nekje sem prebral, da je problem v poimenovanju: unija je namreč politični pojem, skupnost (Evropska gospodarska skupnost) pa je drugačna povezava (kartel).
Menim, da ima kartel tako pozitivne kot negativne plati in sam po sebi ni nič slabega, vendar pa EU danes vodijo tako slabi politiki, kakršnih tudi v bivši Jugoslaviji ni bilo (razen tistih konec osemdesetih let prejšnjega stoletja). Tipični primer nekompetentne političarke je zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas; njena edina »kvaliteta« je rusofobija. Bati se je, da bo z uvajanjem evropske vojske in povečanega oboroževanja EU postala še bolj centralizirana. Govorjenje o evropski vojski vzbuja strah. V igri je tudi izdaja evropskih (vojnih) obveznic in uvajanje direktnih davkov, s čimer bi financirali ta projekt. V orožarskih poslih pa je veliko možnosti za korupcijo in pranja denarja. Za države z majhno gospodarsko močjo, kot je Slovenija, je prihodnost samo v povezovanju. Napaka EU je v tem, da gre za politično povezavo. Vrniti bi se morali na nekdanje temelje in se povezati gospodarsko. Če hoče preživeti, se bo morala EU decentralizirati in povezava mora spet postati bolj ohlapna. Dopustiti bo treba raznolikost, omejiti migracije in se povezovati na gospodarskih temeljih.
O Trumpovih idejah
Donald Trump je s svojimi izjavami na nek način zabaven. Čeprav imam dovolj časa, ne morem slediti vsemu, kar se dogaja v zvezi z njim. Kanada, Grenlandija, Panama, Gaza … Njegovim idejam nekateri pravijo Trumpove kaotične bombe, ki povzročajo veliko hrupa. Nad njimi se večina zgraža, majhen del jih podpira, eni pa zastonj dobivajo ideje. Ideja o ureditvi Gaze je tako nesmiselna, da je uresničitev v takšni obliki absolutno nemogoča: Gazo naj uredijo Izraelci, potem pa jo bodo prevzeli Američani. Ideja ni všeč niti Palestincem, ki bi jih preselili (izgnali), niti Izraelcem, ki bi jim vzeli od Boga obljubljeno deželo. Povzročila pa je, da so se arabski voditelji zganili, se začeli ukvarjati s tem problemom in iskati rešitve. Jordanija je zelo hitro prevzela skrb za zdravljenje dva tisoč palestinskih otrok. Morda bodo na koncu arabske države na svoje stroške obnovile Gazo.
Napovedana priključitev Kanade je prav tako povzročila veliko razburjenje. V Kanadi, ki ima edinstveno politično ureditev z zelo samostojnimi provincami, se ponekod začenjajo debate o priključitvi nekaterih provinc ZDA. Nekateri kanadski politiki se že pogovarjajo s Trumpovo administracijo. Na drugi strani pa liberalna kanadska političarka Chrystia Freeland, ki bo na volitvah kandidirala za kanadsko predsednico, hoče, da se Kanada tesneje poveže z evropskimi jedrskimi silami (Francija, Velika Britanija), kar naj bi ji zagotovilo varnost pred veliko sosedo. Tako razmišljanje povzroča večjo zaskrbljenost kot Trumpove izjave.
Nobene od Trumpovih idej ne smemo jemati resno in dobesedno. Dejstvo je, da pri teh kaotičnih bombah nikoli ne moreš vedeti, kaj je zadaj. Morda pa skuša samo sprožiti debate in pospešiti reševanje določenih vprašanj.
Pripravlja: Jože Starič
