O najljubših jedeh
Vedno sem imel rad svinjino, koline, hrano, zabeljeno z ocvirki. Pri hrani prvenstveno ne gledam na to, ali je zdrava ali ne, temveč ali je okusna. Pomembno mi je, da me nasiti in mi da energijo. Rad pojem tradicionalno nedeljsko kosilo: govejo juho z rezanci ali z ribano kašo, govedino iz juhe, pražen krompir, pripravljen na ocvirkih, in solato. Tudi hrano z žara obožujem; balkanska kuhinja je super. Rad jem tradicionalno, klasično slovensko hrano, ne maram pa novotarij. Včasih si zaželim pice, ki je nekakšen »italijanski burek« in je bila v osnovi hrana revnih. Ko sem potoval po Grčiji, sem užival v grški hrani, od musake do raznih omak, grške solate in jagnjetine na »milijon« načinov. Na Danskem so bile cene visoke, zato kulinarike nisem podrobneje spoznaval; bolj sem si zapomnil njihovo pivo: povsod so imeli Carlsberga in Tuborga in še kakšno lokalno pivo. Tam si lahko izbiral med lahkim pivom (2,5 % do 3 % alkohola), normalnim (okrog 5 % alkohola) in močnim (okrog 7,5 % alkohola).
O fizični aktivnosti
Danes je rekreacija precej popularna, a v resnici so jo propagirali že v Jugi. Takrat je bil moto Zdrav duh v zdravem telesu. Vedeli so, da so zdravi ljudje v dobri kondiciji tudi bolj produktivni in dosegajo več delovnih zmag. Če se nekdo ukvarja s športom samo zato, da bo bolj zdrav, je zgrešil: dejavnost mu mora biti všeč. Če se pri tem »matra«, naj raje konča, ker to škoduje zdravju. Koristi lahko samo tisto, kar ti je všeč. Fizični napor je dober tudi za mentalno zdravje. Težak stres lažje premagaš s težkim fizičnim naporom. Glede tega obstajajo celo recepti in ljudje to počno. Fizični napori vsekakor pomagajo tudi pri doseganju in ohranjanju psihičnega zdravja.
O komercializaciji športnih prireditev
Od nekdaj je imel denar veliko vlogo pri tem, kje bo svetovno prvenstvo v nogometu. Za organizacijo velikih prireditev so vedno obstajali različni interesi in vedno je bilo potrebno veliko denarja. Danes se to stopnjuje prek vsake mere. Tipični primer je svetovno nogometno prvenstvo v Katarju. V arabskem svetu sta dve nogometni državi, Maroko in Alžirija, svetovno prvenstvo pa bo v Katarju, ki si to lahko privošči. Svetovno nogometno prvenstvo mora biti v državi, ki ima dolgo nogometno tradicijo, ki ima močno reprezentanco, navijače in razvit ves »cirkus«, ki spada zraven. Svetovno prvenstvo v nogometu ni samo športni, ampak je tudi kulturni dogodek, ki poveže države sveta, v katerih je razvit nogomet. To, kar se dogaja, je degradacija in »ubijanje« romantike. Menim, da na tem svetovnem prvenstvu ne bo duše.
O najljubših knjigah in avtorjih
Knjigo Potovanje na konec noči (Louis-Fernand Celline) preberem vsakih nekaj let. Vsakič mi prinese kaj novega. V mladosti sem rad bral fantastično napisane zgodbe, kakršen je Winnetou. Brez Winnetouja v naši generaciji ne bi bilo otroštva. Knjiga Menuet za kitaro (Vitomil Zupan) je v meni nekaj premaknila. Izjemno dobro je napisana in prikaže tisto, s čimer smo bili obremenjeni med drugo svetovno vojno. Pa roman Simplicus Simplicissimus o največjem evropskem klanju, o največji vojni v evropski zgodovini. V nekem obdobju sem prebral vse knjige Roberta Ludluma. Ludlum je vrhunski pisec zgodb, ki se odlično berejo: brati sem začel zvečer in končal zjutraj, ko sem prebral do konca. Ne morem tudi mimo kratkih zgodb Charlesa Bukowskega in predvsem njegove poezije, ki me zadane. Poleg njegove pa me zadane tudi poezija Emily Dickinson. Njena poezija je klasika – to je čista umetnost. Posebna zgodba pa so stripi. V Jugoslaviji je obstajala založba v Dolnjem Milanovcu, ki je izdajala dokaj kvalitetne stripe. Stripe smo brali kot »idioti«. Tu ne gre za neko visoko literaturo, ampak za fantastično napisane zgodbe.
Razkritje: Adl z odprtimi očmi in ušesi spremlja svet okoli sebe, zato so pogovori z njim vedno zanimivi. Ker se mi zdi škoda, da bi vse odletelo v pozabo, pogovore snemam in nato iz njih izluščim, kar se mi zdi zanimivo. Vse, kar je napisano, je povedal Adl, možno pa je, da je zapisano v drugačnem kontekstu, zaradi česar je odvezan vsakršne odgovornosti za objavljeno.
Pripravlja: Jože Starič
