Posnetek sem si ogledal po naključju, potem pa me je algoritem hranil s tem do onemoglosti: Sydney Sweeney, ameriška »antiwoke*« filmska zvezdnica, je poleti posnela kontroverzno reklamo za kavbojke, ki je razdelila svet. V reklami so se poigrali z besedno igro v angleškem jeziku: »Sydney Sweeney has great jeans,« kar izgovorjeno lahko razumeš tudi kot: Sydney Sweeney ima dobre gene. Reklama je razburila privržence »woke« gibanja, ki so se razburili, da gre za nacistično reklamo. Družabna omrežja so bila na eni strani polna zgražanja, na drugi strani pa posmeha (na zgražanje). Ekipa, ki je posnela reklamo, je predvidela, kakšna bo reakcija, to je dejstvo. Reklama je sicer dobra, vendar so tudi v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja snemali dobre, mora celo boljše reklame. A v zdajšnjih časih algoritmi poskrbijo, da takšna kontroverzna reklama (bombastična novica) v trenutku obkroži svet.
Propaganda je vse okrog nas. Propaganda funkcionira tako, da izkorišča našo naivnost, zaradi katere ne pomislimo takoj, da hoče nekdo manipulirati z nami ali nas izkoristiti. Na spletu algoritmi poskušajo ugotoviti naše interese in nas hranijo z novicami, ki naj bi jih želeli. Tak način se mi zdi neumen, ker predvideva, da si nenasiten ali na nek način zasvojen z določeno temo. Raje bi videl, da bi mi po nekaj objavah na isto temo ponudilo povsem nekaj novega, drugačnega. Ampak ne, ko začne, se s serviranjem istega ne ustavi.
Ne govorite mi o nekakšni umetni inteligenci, ki naj bi to delala, kajti to je neumno! Če slučajno pogledam reklamo za čevlje, mi potem vedno in povsod ponuja čevlje, zaradi česar sem nervozen. Da se temu izognem, potem kliknem na reklamo za avtomobile, kar povzroči, da me skuša »nahraniti« z avtomobili, kar še vseeno lažje prenašam. Ampak algoritem je neumen. Algoritmi očitno ne vedo, ali sem čevlje kupil ali nisem. In če sem jih, potem je še bolj neumno, kajti zagotovo jih ne bom kupil pet parov.
Dokler imam možnost plačevati z gotovino, tega ne morejo vedeti. Če pa bodo uvedli digitalni evro, kar si oblastniki želijo, pa nam bodo lahko popolnoma sledili in bodo natančno vedeli, kaj sem kupil, kdaj in za koliko. Za uvedbo digitalnega denarja obstaja tehnologija, vendar pa nas pred njo varuje dejstvo, da še ni ustrezne zakonodaje in da za tako kompleksno področje nimajo ustreznega sistema. Razumem, zakaj to želijo uvesti – zaradi popolnega nadzora nad posameznikom in njegovimi transakcijami, vendar pa bodo še nekaj časa porabili za uvedbo. Tako bodo lahko nadzorovali in regulirali naše finančno poslovanje.
Glede na podnebne spremembe nam bodo lahko omejevali, koliko mesa smemo kupiti vsak mesec; omejili mi bodo lahko, do kdaj moram porabiti svojo pokojnino – po nekem datumu pa svojega denarja ne bom mogel več uporabiti. Nekateri analitiki menijo, da je ključni namen oblastnikov polastiti se prihrankov državljanov, ki »nekoristno« ležijo na bančnih računih. Prihranke bi pobrali z namenom »plemenitenja«. Večji pesimisti pa celo menijo, da bodo imeli možnost geografsko omejiti vrednost posameznikovega denarja in mu tako, podobno kot v fevdalizmu, omejili gibanje. Ključno vprašanje je, kako zastaviti propagando, da bodo ljudje idejo »kupili«. Če bo ideja digitalnega denarja dovolj dobro predstavljena in jo bo posvojila večina ljudi, jo bodo lahko uresničili.
Ideja po nadzoru je skupna lastnost vseh oblasti: enako razmišljajo v EU, Rusiji, na Kitajskem in drugod po svetu (v Nigeriji so eNairo uvedli oktobra 2021). S tem namenom se tudi omejuje gotovinsko poslovanje. Ker tehnologija obstaja, sistema pa še ni, sem sam glede široke uvedbe digitalnega denarja precej zadržan.
Demokracija je samo ime, nalepka, ki ne pomeni nič. Vse bolj sem prepričan, da gre za nateg od vsega začetka in da gre za princip razdeli in vladaj. Danes nam ves čas ponujajo kupčijo: odpovej se delu svobode za večjo varnost, zdravje, udobje, užitek. Tako nam ponujajo zdravje, za katerega se je v času korone veliko ljudi odpovedalo precejšnjemu delu svobode. Marsičemu smo se pripravljeni odpovedati tudi za večje udobje in užitke.
Kogar propaganda zares zanima, naj si prebere knjigo Propaganda, ki jo je leta 1928 napisal Edward Bernays in je katekizem za propagando.
O komentiranju na spletu
Na spletu ne komentiram. No, enkrat sem, vendar sem se po objavi zalotil, da spremljam, koliko všečkov sem pritegnil. Odločil sem se, da tega nočem. Mislim, da večina ljudi s svojimi komentarji skuša ugajati ali poskuša izpasti pametno. Všeč jim je, da ostali všečkajo njihove objave, zaradi česar se počutijo bolje in zraste jim »večji greben«. Podobni so tistim, ki kličejo na radio in s svojim komentarjem pristavijo svoj lonček, le doseg je morda manjši. Sam tega ne potrebujem. Spletne komentarje vseeno preletim, saj kak komentator včasih objavi zanimivo povezavo do virov in informacij, ki so podlaga za njegov komentar.
*antiwoke = kritičen ali odklonilen odziv na »woke« kulturo. Woke kultura se osredotoča na ozaveščanje in odpravljanje družbenih neenakosti, zlasti glede rasne, spolne in druge diskriminacije. Poudarja pomen vključevanja marginaliziranih skupin ter kritično obravnavo zgodovinskih in sistemskih oblik zatiranja. Beseda woke je sprva pomenila, da si pozoren na družbene krivice, kot sta npr. rasizem in diskriminacija, danes pa se pogosto povezuje tudi z aktivizmom in spremembami v kulturnih normah ter je predmet javnih razprav in polemik.
Jože Starič
