Na območjih, kjer se človeška naselja stikajo z gozdom, pogosto prihaja do interakcij med ljudmi in velikimi zvermi.
V bližino naselij zveri privabljajo lahko dostopni odpadni viri hrane ali nezavarovano oziroma neučinkovito zavarovano premoženje, kot so čebelnjaki in pašne živali. Predvsem rejci pašnih živali in čebelarji se velikokrat znajdejo v zagati ob iskanju uporabnih in korektnih informacij o načinih varovanja svojega premoženja. Da bi iskalcem tovrstnih pomembnih informacij olajšali delo, so na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) zbrali vse potrebno in tako oblikovali spletno mesto Varna paša (www.varna-pasa.si), kjer najdete informacije o učinkovitih načinih varovanja pašnih živali in čebelnjakov pred škodami po zavarovanih vrstah, predvsem velikih zvereh, o postopku prijave škodnega dogodka ter sofinanciranja nakupa zaščitnih ukrepov.
V želji po zmanjšanju števila konfliktnih situacij in da bi medvede odvrnili od zahajanja v bližino naselij, je v okviru projektov ZGS potekalo tudi razdeljevanje »medovarnih« smetnjakov in kompostnikov, ki preprečujejo medvedom dostop do odpadkov.
ZGS aktivno deluje predvsem na področju preprečevanja škod po velikih zvereh, v sklopu katerega preko projektov za preventivo razdeljuje visoke elektromreže in elektroograje (predvsem za stacionarne čebelnjake) za varovanje premoženja rejcev drobnice in goveda ter čebelarjev.
ZGS prav tako sodeluje z vzreditelji pastirskih psov in sofinancira nakupe psov, ki postanejo varuhi črede. Varovanje z visokimi električnimi mrežami in pastirskimi psi sta se pokazala kot dva izmed najučinkovitejših ukrepov, predvsem v kombinaciji. Pri prejemnikih visokih električnih mrež so se namreč škode od pričetka varovanja zmanjšale za več kot 95 %. Velika večina prejemnikov škode po vzpostavitvi ustreznega varovanja ni več utrpela.
Na podlagi učinkovitosti zaščitnih ukrepov je prizadevanje ZGS prepoznalo tudi Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), ki sofinancira 80 % vrednosti nakupa ali dopolnitve opreme za varovanje premoženja pred velikimi zvermi vsem, ki so zaradi teh vrst utrpeli škodo na drobnici, čebelnjakih, govedu, sadovnjakih in drugih vrstah premoženja.
Pri razdeljevanju, kontroli pravilne uporabe in svetovanju prejemnikom opreme so v veliko pomoč tudi pooblaščenci ZGS, ki ocenjujejo škodo na terenu. Toda delo zaposlenih na ZGS brez tesnega sodelovanja z rejci in čebelarji, ki so zaposlenim v veliko pomoč pri iskanju rešitev za izvajanje dobrih kmetijskih praks in drugih dejavnosti na območju velikih zveri, ne bi bilo uspešno. Primerov dobre prakse je sedaj že več kot 150 po celi Sloveniji, kar kaže, da lahko s skupnimi močmi pri zmanjševanju škod naredimo veliko.
Kako poteka sofinanciranje sredstev za zaščito premoženja s strani MOP?
MOP sofinancira nakup nove električne mreže/večžične električne ograje (za stacionarne čebelnjake) ali dopolnitev obstoječe v višini 80 % (največji znesek 4.000 EUR). Pogoj za upravičenost do sofinanciranja je že povzročena škoda v preteklosti. Oškodovanec na MOP posreduje vlogo za sofinanciranje nakupa opreme in priloži predračun. MOP nato pripravi pogodbo in jo pošlje oškodovancu v podpis. Oškodovanec po prejemu podpisane pogodbe o sofinanciranju s strani vseh podpisnikov (upravičenec, MOP in ZGS) opravi nakup zaščitnih sredstev. Po postavitvi subvencionirane opreme oškodovanec obvesti pristojno območno enoto ZGS o izvedenem ukrepu. Pregled ukrepa izvede pooblaščenec in pripravi zapisnik. Oškodovanec nato na MOP pošlje zahtevek za izplačilo z vsemi priloženimi dokazili o nakupu (računi) in zapisnik pooblaščenca ZGS o izvedbi ukrepa.
Kakšen pa je postopek ob pojavu škode?
Nastali dogodek je potrebno v roku treh dni prijaviti na pristojno območno enoto ZGS. Pooblaščenec ZGS v roku dveh dni opravi ogled škode. Z oškodovancem lahko na ogled povabita tudi druge udeležence. Pooblaščenec ZGS po ogledu škode in znakov plenjenja izpolni zapisnik. Če se o višini sporazumeta, oškodovanec podpiše sporazum. Pooblaščenec ZGS mora v osmih dneh posredovati zapisnik in sporazum MOP-u, ki preveri predlog sporazuma in zapisnika ali odškodninskega zahtevka ter odloča o izplačilu škode na podlagi lestvice za višino izplačane odškodnine.
Če se vam porajajo dodatna vprašanja, vas vabimo, da si več informacij preberete na spletni strani Varna paša ali nam pišete na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Če želite izvedeti več o učinkovitih načinih varovanja, ste lepo vabljeni, da si preberete priročnika Pastirski psi in Varovanje drobnice pred velikimi zvermi, oba dostopna na spletni strani Varna paša.