Volkovi raztrgali ovce na pašniku le nekaj sto metrov vstran od središča Velikih Lašč. Volkovi in medvedi so stalno prisotni na Kočevskem, tudi na velikolaškem, a takšnega pokola črede ovac, kot se je zgodil na travniku v Velikih Laščah, še ni bilo. Volkovi so potolkli 10 brejih ovac in jagnjet; še enkrat toliko jih je poškodovanih v hlevu.
Čeprav je bilo dan pred tem na pašniku vse v redu, je naslednje jutro Miha Vintar našel kakšnih deset obležanih živali. Po sledovih razmočenega travnika, uničenem pastirju in več raztrganih brejih ovac in jagnjet mu je bilo jasno, da je ovce napadel trop volkov. Pašnik je le 350 metrov stran od središča Velikih Lašč in 50 metrov od poljske poti, po kateri se sprehaja veliko Laščanov in tudi vzgojiteljice z otroki iz vrtca. Miha je takoj poklical Lovsko družino Velike Lašče in območno enoto Zavoda za gozdove in pristojni so šele po posredovanjih več drugih ljudi po dveh urah le prišli na pašnik in ne šele popoldan, kot so prvotno napovedali. Vseeno je bilo to za Miha, kaj šele za uboge, nekatere tudi še na pol žive ovce in jagnjeta zelo dolgo. Nerazumljivo je, da ubogim živalim ni dovoljeno skrajšati muk in jim pomagati, pač pa je treba obležano ovco pustiti in počakati na ocenitev škode po napadu divjadi. Kaj, če bi se to dogajalo njim ali pa naravovarstvenikom, ki tako goreče zagovarjajo divjad?
Na pašniku je obležalo 10 živali, večina brejih ovac in par malih jagnjet. Ena ovca je bila napadena prav v trenutku poleganja in pogled nanjo in na vse ostale mrtve živali je bil srce parajoč za lastnika živali in za vsakogar, ki je tisti dan prišel na pašnik. Še približno deset ovac in jagnjet so volkovi obgrizli in vprašanje je ali bodo vse tudi preživele in kolikšne bodo še druge posledice vseh teh in tudi ostalih brejih ovac in jagnjet, ki so bile ob napadu volkov na pašniku. Ena od posledic takšnega napada za vse živeli je zagotovo manjša plodnost in manjša rodnost.
Najbrž bi pri napadu tropa volkov obležale vse ovce, če se ne bi eden od volkov lotil ovce, ki se je ob bežanju zapletla v električno mrežo in je tudi njega pregnala elektrika. Na kmetiji Žužek Vintar, po domače Vintarji, imajo okrog 100 ovac in 40 govedi, krave dojilje in pitance. Do sedaj razen uničenih pastirjev še niso imeli napada na živali, zato je bil pokol zanje še toliko hujši. Četudi dobijo odškodnino, ki je določena za odraslo ovco in za jagnje, je škoda veliko večja in kot je bilo že omenjeno, bodo posledice dolgoročne. Odškodnina se dobi po poginuli ovci ali jagnjetu, ne pa po breji ovci ali za zmanjšano brejost. Rejec za še nerojeno jagnje oziroma jagnje, ki se bo skotilo čez teden, dva ali mesece ne dobi ničesar. Tudi pri ovci, ki je polegala v času napada, se prizna le odškodnina za ovco in ne tudi jagnje. Na kmetiji Žužek Vintar so deset let odbirali mladice od najboljših ovac, nabavili ovna, da so prišli do kakovostne črede z odlično plodnostjo in rodnostjo. Danes se sprašujejo, ali so odbiro in selekcijo najboljših živali delali za to, da jih bodo požrli volkovi?
Zlasti kmetje na Kočevskem in tudi na Velikolaškem imajo vedno več škode zaradi divjadi in zveri. Žit ne seje nihče več, le tu in tam je kakšen posevek koruze, a še ta ne dočaka žetve, ker ga uničijo številčna jelenjad, srnjad ali medvedi. Travnike in pašnike pred rejenimi živalmi najprej popase jelenjad in srnjad ali se celo pasejo skupaj z njimi, vrane pa okljuvajo silažne bale in s tem, ko spustijo v balo zrak, uničijo silirano krmo. Odškodnina, če jo sploh dobijo, še zdaleč ne povrne nastale škode, ko kmet ostane brez živali ali brez krme za živali.
Dragica Heric
