Divjadi in divjih zveri, ki povzročajo škodo na kmetijskih zemljiščih, je tudi na območju Velikih Lašč vedno več. V letošnjem letu je škode s strani medvedov in jelenjadi na posevkih koruze zelo veliko. Na to temo so se v septembru v prostorih Kmetijske zadruge Velike Lašče srečali kmetje, člani Govedorejskega društva, lovci, gozdarji ter predstavniki občine ter nekaterih stanovskih organizacij, ki so sprejeli sklepe za zmanjšanje posledic škode po divjadi in divjih zvereh.
Navzoče je najprej pozdravil predsednik Govedorejskega društva Velike Lašče Borut Vasič in predstavil problematiko škod po divjadi in velikih zvereh na območju, ki v letošnjem letu predstavlja kmetom poleg neugodnih vremenskih razmer dodatno težavo pri pridelavi in v reji. Zelo veliko škode je na poljščinah, zlasti na posevkih koruze, sejanih travnikih in gozdovih. Kmetje pripisujejo škodo predvsem številčni jelenjadi in medvedom, zato zahtevajo vrnitev staleža gozdnih živali, ki delajo škodo, izpred deset let. Prav tako zahtevajo 100-odstotno povrnitev nastale škode.
Franci Zakrajšek, predsednik LD Velike Lašče, si želi čim manj konfliktov med kmeti in lovci in pričakuje sodelovanje med njimi. Povedal je, da izplačilo škode po divjadi za lovsko družino pomeni velik finančni zalogaj. Lovske družine so dolžne pomagati kmetom pri preprečitvi škode po divjadi in divjih zvereh, in sicer z nudenjem zaščitnih sredstev, kot so električni pastir, kemična odvračala, ki naj bi jih lastniki zemljišč uporabili. Pri tem so lovci še opozorili, da nočno plašenje živali po njihovem mnenju ne rodi uspeha, saj s tem živali samo preplašijo in se le-te premikajo iz njive na njivo, kar posledično pomeni nastajanje še več škode. Večji pritisk gozdnih živali na kmetijska zemljišča pripisujejo tudi temu, da letos ni gozdnega obroda. Obstaja pa možnost večjega odstrela, in sicer za 30 odstotkov v realizaciji dvoletnega plana odstrela. Franci Zakrajšek je kmetom poleg pomoči lovske družine ponudil tudi fizično pomoč lovcev pri ograjevanju njiv.
Klemen Dolšak, gospodar LD Velike Lašče je opozoril na škode na posevkih in travnikih v Mišji dolini, ki nastajajo zaradi prehajanja divjadi, predvsem jelenjadi in medvedov z Blok, Mokrca in Turjaka. S številkami je predstavil porast staleža jelenjadi na območju. V letu 2010 je bil na območju LD Velike Lašče stalež jelenjadi ocenjen na 15 živali. Odobren odstrel je bil v tem letu za 4 živali; odstrelili so dve živali. V letu 2020 je bil evidentiran stalež 60 živali, planiran odstrel za 18 živali, kar pomeni 1/3 populacije. Z dodatnim odstrelom štirih živali so uplenili 22 živali. Jernej Marolt je predstavil nalogo inšpekcijskega nadzora pri realizaciji odstrela LD, ki je po njegovem zadovoljiv. Škode se povečujejo in LD je v letu 2020 izplačala 300 evrov odškodnine, v letu 2021 pa do septembra 50 evrov, kar si Marolt razlaga kot posledico ne prijavljanja škod s strani kmetov.
Eden večjih živinorejcev v občini Jože Debeljak, ki je imel letos na 9 hektarjih koruzo, ocenjuje, da bo pridelka zaradi škod po divjadi in divjih zveri za vsaj 40 odstotkov manj. Jože ima še srečo, da ima za območje res velike njive, saj je ena šesthektarska, dve pa po 1,5 hektarja. Na kameri, ki jo je vsako noč prestavljal, je v dveh nočeh na dveh posevkih, ki sta v razdalji 1,5 kilometra, posnel kar deset medvedov. Za jelenjad si upa trditi, da je na območju okrog 100 primerkov. Jože Debeljak je opozoril, da je v občini, ki je še vedno kmetijska, vedno večja želja več nekmetijskih akterjev, ki preko različnih projektov upravljajo s prostorom in prispevajo k povečevanju staleža divjadi in velikih zveri. V občini je največ kmetijskih površin, primernih za njivsko obdelavo prav v Mišji dolini.
Miran Bartol iz Zavoda za gozdove OE Kočevje je zbranim predstavil način ocenjevanja škode po medvedu, ki je jasen. Za uveljavljanje odškodnine mora biti zemljišče ograjeno z električno ograjo oziroma električnim pastirjem. Za jelenjad so učinkovita odvračala in ograja višine 160 cm. Vsekakor je potrebno škodo prijaviti in na podlagi cenika določiti izplačilo odškodnine. Bartol je pri tem opozoril na zastarel cenik in pripravo novega, ki ga pripravljajo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.
Jerica Tomšič Lušin iz Občine Velike Lašče je na vprašanje, za kaj se uporablja del koncesnine za upravljanje lovišč pojasnila, da so sredstva prihodek proračuna občine. Občina ga porablja za ukrepe v kmetijstvu, urejanje poljskih poti, gozdnih vlak in cest. Omenila je tudi, da občina preko kmetijskega programa sofinancira ureditev elektro mrež za zaščito pred divjadjo tako pašnih površin kot tudi njivskih.
Peter Indihar, kmetijski svetovalec Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, je opozoril na problematiko upravljanja z divjadjo in divjimi zvermi na širšem območju. Na Kočevskem se škode po jelenjadi in zvereh pojavljajo že desetletja, danes pa so tovrstne težave postale vsakodnevnica tudi na Velikolaškem. Težave so nastale zaradi nepravilnega gospodarjenja z divjadjo in divjimi zvermi, s čimer se kmetje ne strinjajo.
Na srečanju so bili sprejeti sklepi:
Jelenjadi je preveč - potrebno je stalež zmanjšati na stalež izpred 10 let.
Medvedov je preveč - stalež je potrebno zmanjšati na število izpred 10 let.
Vse nastale škode je potrebno kmetom povrniti.
Cenik škod je potrebno obnoviti (sedanji je star že 10 let).
LD naj poskrbi za izpolnitev plana in zaprosi za dodatni odstrel.
Dragica Heric
