V Mišji dolini (Natura 2000) smo v sklopu projekta Mala barja - Marja izvedli še eno letošnjo projektno aktivnost - drugo mulčenje projektnih površin (na Rašici, v Podlogu in v Marinčkih), ki ga je izvajalec Gozdarstvo Mazi, Blaž Mazi s. p. še enkrat uspešno izpeljal.
Gozdarstvo Mazi je podjetje mladih bratov Blaža in Nejca Mazija, ki prihajata iz Prevalj pod Krimom in si občasno pomagata še s podizvajalci. Glede sodelovanja na projektu sta povedala, da je bilo izvajanje del v Mišji dolini zelo težka preizkušnja, čeprav so vajeni mokrih tal. Zelo sta optimistično naravnana, saj pravita: "Vse se da!" Da sta premagala te "nemogoče močvirske razmere", sta si morala delo prilagoditi na trenutne vremenske razmere in sicer se je delalo, ko je bilo najbolj mraz (sečnja, spravilo lesa) ter ko je bilo najbolj suho (mulčenje). Tako jima je v letu 2021 uspelo posekati in spraviti les ter dvakrat pomulčiti projektne površine na Rašici, v Podlogu in v Marinčkih, kjer pa zaradi talnih razmer za drugo leto ostaja še nekaj dela.
"Namen teh aktivnosti je priprava terena za vzpostavitev travišča; z nadaljnjo redno košnjo se bo vzpostavila travna ruša. Z redno (pozno) košnjo in odsotnostjo gnojenja se vzdržuje biotska pestrost, ki je z zaraščanjem postopoma izginjala", pravi biologinja Judita Lea Krek iz ZRSVN, ki sodeluje na projektu. Obnovo območij Natura 2000 vodi vodilni partner Zavod RS za varstvo narave, kjer je za vodenje projekta Mala barja - Marja zadolžen Matic Kozina (univ. dipl. inž. gozdarstva). Sam komentira zaključek letošnjih aktivnosti takole: "Zadeve se premikajo naprej; september je bil suh, zato nam je uspelo še drugič pomulčiti skoraj vse projektne površine. Delamo na tem, da bomo projekt podaljšali še za dve leti, saj zadeve v Kneju in Marinčkih še niso končane, za kar bomo drugo leto dobili novega izvajalca. V Kneju je malce slabše, kar pa se bo uredilo v naslednjem letu, tako da bo košnja možna tudi tam. Pridobiti moramo še nekaj površin prilagojene kmetijske prakse, čaka pa nas še veliko dela, da bodo zemljišča primerna za košnjo - razen nekaterih res vlažnih, kot so posamezni deli v Marinčkih."
Zavod Krpanove novice je bil izvajalec aktivnosti naravovarstvenega nadzora del odstranjevanja zarasti preko projektnega partnerja Zavod Parnas. Spremljal je aktivnosti na terenu ter o teh obveščal vodilnega partnerja (ZRSVN), projektnega partnerja (Zavod Parnas) ter sodeloval z lastniki zemljišč, izvajalci in javnostjo. Na terenu se vidijo prve spremembe, ki kažejo, da se je mokrišče začelo počasi obnavljati. V okviru naravovarstvenega nadzora smo proti koncu izvajanja del opazili, da se mokrišče že lepo obnavlja. Ker smo drevesa odstranili, ta ne morejo več posrkati vode, zato se ob večjih nalivih zadržuje na površini. Nastajajo "luže", ki jih že živahno obletavajo kačji pastirji, se ob njih razmnožujejo in vanje odlagajo jajčeca.
Ali veš, da od mokrišč nimajo koristi samo tamkajšnje živali in rastline, temveč imamo od njih korist tudi ljudje? Zakaj le? Mokrišča vodo zadržujejo, jo shranjujejo za sušna obdobja in polnijo podtalnico, od koder pridobivamo pitno vodo. "To bo še posebej pomembno v prihodnosti, saj se zimske padavine ne bodo več ohranile v obliki snega, temveč bodo sproti odtekle v dolino in v porečja. To pomeni, da bo pomladi in poleti manjkalo vodne zaloge, če ne bomo našli načina, da jo ustavimo - za kar so najbolj primerna prav naravna mokrišča, ki so veliki zadrževalniki vode", pravi hidrolog Janez Polajnar iz ARSO. Zato spoštujmo in ohranjajmo mokrišča, saj njihova vloga ni samoumevna.
Urška Hren, Zavod Krpanove novice
Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.
