V prispevku so predstavljene najpogostejše bolezni gozdnega drevja iz preteklega leta v našem gozdno gospodarskem območju, ki sega od Turjaka do reke Kolpe. Vzroki za razvoj bolezni so lahko abiotski in biotski. Abiotski ali dejavniki nežive narave so lahko mehanske poškodbe skorje, vej in drugih delov rastline po vetru, snegu, žledu, požaru, streli, suši, mrazu, sončnem ožigu, onesnaženem zraku ipd. Lahko so poškodbe biotske narave, npr. poškodbe po jelenjadi in drugih parkljarjih, glodavcih, npr. po navadnem polhu in voluharicah, ter poškodbe zaradi dela v gozdu. Preko poškodb se rastline okužijo z različnimi glivami, bakterijami, virusi. Zato drevo lahko delno odmre ali se v celoti posuši.
V zadnjih desetletjih so vremenska dogajanja postala bolj turbulentna. Prihaja do pogostejših ujm. Na začetku tega tisočletja smo imeli tri zelo sušna leta, in sicer leta 2014 žledolom, leta 2017 izjemno močan vetrolom, v mesecu aprilu leta 2019 hudo spomladansko pozebo itd. Zelo vlažna leta s preobiljem padavin v spomladanskih in poletnih mesecih ravno tako povzročijo porast raznih bolezni gozdnega drevja.
Na Zavodu za gozdove Območne enote Kočevje smo v lanskem letu označili za tako imenovane varstveno sanacijske sečnje 197.600 m3 in posek oslabelega drevja 40.900 m3. Skupaj to predstavlja skoraj polovico vsega letnega poseka v območju. Pred desetletji je bilo teh sečenj največ do ene petine, v letu po vetrolomu pa skoraj v celoti le sanitarna sečnja. Lani je bil pomembnejši vzrok sanitarnega poseka zaradi insektov (predvsem smrekovi lubadarji), in sicer 186.000 m3, potem veter 18.000 m3 in bolezni 8.000 m3. Med slednjimi vzroki je prisotna štorovka (Armillaria sp.), ki se pojavlja tako na iglavcih kot listavcih in povzroča odmrtje spodnjega osrednjega dela debla in korenin. Smreke pogosto napade rdeča trohnoba (Heterobasidion sp.). Prisotnost slednjih dveh opazimo po odebeljenem spodnjem delu debla ob koreničniku. Po poseku ostane votel panj in poškodba najmanj na prvem hlodu. Rdeča trohnoba pri smreki je prisotna tam, kjer je bila v preteklosti smreka posajena na nekdaj kmetijskih površinah. V preteklosti je bilo veliko gorskih brestov označenih za posek zaradi holandske bolezni – odmiranja brestov. Bresti so zdesetkani; kljub temu je bilo lani posekanih 570 m3. Spore gliv prenašata hrošča veliki in mali brestov beljavar. Mlade breste objeda srnjad in jelenjad; slednja lahko pozimi olupi lubje brestov. Po prihodu holandske bolezni v Evropo so bresti na robu izumrtja. Pred nekaj leti so iz Severne Amerike zanesli bakterijsko bolezen jesenov ožig (Hymenoscyphus fraxineus). Najhitreje se širi ob vodotokih in na vlažnih območjih. Zadnja leta vsako leto po tem vzroku posekamo tisoč do dva tisoč kubičnih metrov velikih jesenov. Veliki jeseni počasi odmirajo, a so nekateri tudi odporni – teh naj bi bilo od 3 do 5 odstotkov. Vsak tak zdrav veliki jesen je potrebno ohraniti za naprej, da bomo z njihovim semenom in podmladkom dobili odporna drevesa.
V letu 2020 smo imeli v mesecu maju in kasneje več padavin in s tem ugodnejše razmere za razvoj raznih vrst gliv. Na listih javorjev se je v vlažnih neprevetrenih delih gozda močno razvila gliva javorjeva katranasta pegavost; manj je bilo javorjeve bele pegavosti. Na bukvi je bilo prisotno rjavenje bukovih listov ter na rdečih in črnih borih sušenje najmlajših borovih poganjkov. Lipovec in lipa sta lani na listju imela veliko prisotnost gliv, predvsem cerkosporno lipovo listno pegavost (Mycosphaerella microsare). Listi so porumeneli že konec poletja in prej odpadli. V vlažnih letih se na hrastovih listih pojavi siva prevleka iz glive hrastova pepelovka (Erysiphe alphitoides). Najprej se pojavi v bolj zaprtih sestojih na listih spodnjih delov krošenj, medtem ko je je manj ali je sploh ni na sončnih in bolj prevetrenih delih. Na mladih hrastih občasno povsem preraste listje. Hrasti ne morejo opravljati fotosinteze in lahko celo propadejo. Takšni hudi razrasti te tujerodne glive so pri nas razmeroma redki.
V lanskem letu je bil trend upadanja števila smrekovih lubadark. Veliko zaslug za to ima vreme z veliko vlage ob razvoju prve generacije lubadarjev in pravočasna ter kvalitetna sanacija napadenih smrek.
Mraz na začetku aprila 2021 ter kasneje veliko vlage sta povzročila razrast gliv na mlajših iglavcih v gozdovih in živih mejah. Laboratorijska analiza na Gozdarskem inštitutu Slovenije je pokazala, da sta se namnožili glivi z latinskim imenom Rhizosphaera pini in Chrysomyxa abietis.
»Stranski produkt« globalne trgovine je običajno nenameren prenos tujerodnih organizmov iz drugih območij sveta s podobnimi ekološkimi razmerami. Nekatere vrste se pri nas ustalijo in povzročajo izginjanje domorodnih vrst. Na vsak zelo neobičajen znak, kot so sušenje, nenavadne izvrtine v deblih, obarvanost listov, iglic ipd., bodimo pozorni in se pozanimamo na spletu, npr. »zdravgozd.si«, ali pri pristojnih gozdarjih Zavoda za gozdove Slovenije. S skupnimi močmi in znanjem bomo zmanjšali ali celo preprečili pojavljanje škodljivih organizmov v gozdovih.
Zavod za gozdove Slovenije, OE Kočevje
Krajevna enota Velike Lašče
