V okviru projekta Mala barja – Marja se na projektnih območjih v Mišji dolini (Knej, Rašica, Podlog, Marinčki), vsa so del naravovarstvenega omrežja Natura 2000, izvaja ponovna vzpostavitev mokrišč (travniki s prevladujočo modro stožko in nizka bazična barja), ki so se zaradi opuščanja rabe (košnje) ponekod precej zarastla.
Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.Vodilni partner projekta je Zavod RS za varstvo narave, ki načrtuje in vodi vse projektne aktivnosti, ki se izvajajo na terenu, medtem ko Zavod Parnas sodeluje kot projektni partner in sodeluje na projektnih aktivnostih v Mišji dolini. Vodilni partner trenutno sodeluje tudi z dvema izvajalcema; v Mišji dolini sta to Gozdarsko Mazi, Blaž Mazi s. p. in EHO d. o. o., ki sta zadolžena za izvedbo projektnih aktivnosti (odstranjevanje zarasti, mulčenje). Te aktivnosti potekajo le na vnaprej izbranih (ustrezen habitatni tip) in z lastniki dogovorjenih površinah (pridobljena soglasja); izbira teh pa je potekala že pred začetkom projekta (leta 2017).
Obnova oziroma revitalizacija mokrišč je precej dolgotrajen proces, katerega čas trajanja je odvisen od vremenskih razmer in posledično namočenosti tal ter različnih faz, ki morajo biti izpeljane v določenem zaporedju. Te faze so: odstranjevanje invazivnih tujerodnih rastlin, odstranjevanje zarasti (sečnja), spravilo lesa in biomase, gozdarsko mulčenje, sejanje senenega drobirja, travniško mulčenje in vsakoletna košnja, ki zagotavlja ohranitev želenega stanja in preprečuje ponovno zaraščanje površin. Do zdaj smo največ faz izpeljali na projektnih površinah v Kneju, kjer lahko že vidimo prve rezultate, ki kažejo na uspešnost dosedanjih aktivnosti. Te namreč potekajo od leta 2019, ko se je pričelo z odstranjevanjem invazivnih tujerodnih rastlin (kanadsko in orjaško zlato rozgo), za kar gredo zasluge gasilcem in gasilkam iz PGD Karlovica. Ko je bil teren očiščen invazivnih tujerodnih rastlin, se je začelo z odstranjevanjem zarasti (večinoma črnih jelš); po tem je v letu 2020 sledilo še prvo (gozdarsko) mulčenje. Po mulčenju so prostovoljci iz PGD Karlovica v sodelovanju s KGZ Velike Lašče (Kmetijsko gozdarski zavod) posejali še oves in seneni drobir, ki je mešanica posušenega cvetja, plodov in zdrobljenih listov travniških rastlin. Letos so v februarju (ko so bile temperature pod ničlo) površine še enkrat zmulčili, kar se odraža na sliki, ki prikazuje stanje med odstranjevanjem zarasti – sečnjo (leto 2020) in po drugem mulčenju (leto 2021). Letos sledi še tretja faza mulčenja v Kneju, ki pa bo predvidoma v poletnih mesecih, saj morajo biti tla dovolj suha in trdna.
Mulčenje bo potekalo tudi na projektnih območjih Rašica in Marinčki, kjer je bila letos odstranjena zarast. Izvedba mulčenja je predvidena poleti, saj bodo razmere na mokriščih za to najbolj primerne (trdna in suha tla). Izvajanje aktivnosti na mokriščih zahteva iz strani izvajalcev precej potrpežljivosti in taktičnosti, saj so tla ponekod večino leta zelo namočena in ne zagotavljajo varnega dostopa in primerne nosilnosti za izvajanje gozdarskih del (sečnja, spravilo, mulčenje). Po poseku se je na površinah v Kneju in Marinčkih odprl celosten pogled na to, koliko je teren namočen, saj so prej drevesa črpala vodo – za ureditev vodotokov v tem projektu ni predvidenih sredstev. Aktivnosti potekajo z namenom, da ponovno vzpostavimo dragocene in redke mokrotne travnike, ki jih bo možno kositi enkrat letno; kmetje bodo z ustreznim gospodarjenjem na upravičenih površinah lahko uveljavljali finančna nadomestila – subvencije. Nova oblika, zanimiva za manjše kmete, je sklenitev pogodb o izvedbi prilagojene kmetijske prakse v okviru naravovarstvenega ukrepa Marja oz. v prihodnje pogodbenega varstva, ki bo kmetom omogočalo vstop v sistem tudi samo s posameznimi površinami.
Urška Hren, mag. inž. agr.
