Z velikim veseljem smo v četrtek, 29. septembra, v avli OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče pričakali in pozdravili letošnje obiskovalce iz pobratene švicarske občine Lützelflüh.
Po štirih letih smo si lahko segli v roke in ugotovili, da naš kulturni most trdno stoji in ostaja simbol zbliževanja, sodelovanja, strpnosti in prijateljstva.
Skupino gostov je sestavljalo 38 oseb, od najmlajšega fantiča, ki je imel pet let, do najstarejše udeleženke pri osemdesetih letih. Za obisk Slovenije so izkoristili čas jesenskih počitnic. Poletne počitnice v kantonu Bern, kjer leži pobratena občina Lützelflüh, trajajo od 9. julija do 14. avgusta; 24. septembra se začnejo jesenske počitnice. Goste so v svoje hiše sprejeli člani našega društva in tudi družina našega župana Tadeja Malovrha. Z iskanjem gostiteljskih družin (kljub še prisotnemu covidu-19) ni bilo večjih težav; skupaj je sodelovalo 19 gostiteljskih družin. Njihova naloga je bila poskrbeti za prenočevanje gostov, zajtrke, dogovorjene večerje in letos smo jim goste prepustili tudi vse sobotno popoldne z nalogo, da jim pokažejo kakšno zanimivost, znamenitost, lep košček narave v bližnji ali bolj oddaljeni okolici.
Društvo Kulturni most Lützelflüh – Velike Lašče, ki podpira Občino Velike Lašče pri sodelovanju s pobrateno občino, je za Švicarje pripravilo bogat in zanimiv program.
V petek, 30. septembra, so si pod vodstvom g. Edija Zgonca ogledali njim nepoznan del Gorenjske. Deževno vreme je bilo pravo za obisk muzejev. Ogledali so si Kovaški muzej v Kropi, Čebelarski muzej in lectarsko delavnico v Radovljici, muzej Avsenik v Begunjah in naše največje romarsko središče na Brezjah. Ob vrnitvi so pripovedovali o nekdanjem težkem delu žena in otrok v Kropi, o novem zanimivem Čebelarskem muzeju, o tem, kako je ansambel Slavka Avsenika zaigral na odru v berlinski filharmoniji in na olimpijskem stadionu v Berlinu. Naslednji dan je po dolgem času posijalo sonce. Kot organizatorji smo si oddahnili; jesenski trški dan na trgu pred Levstikovim domom v Velikih Laščah je lahko zaživel. Tradicionalni bučno-marmeladni dan društva Podeželskih žena Velike Lašče smo razširili v večjo prireditev, na kateri so sodelovala še druga velikolaška društva in posamezniki, Trubarjeva domačija in Glasbena šola Ribnica. Z dvema stojnicama je prvič s pomočjo Švicarjev sodelovalo tudi naše društvo. Občina Lützelflüh je domovina originalnega ementalskega sira in Švicarji so nam pripravili edinstveno presenečenje: s seboj so pripeljali 105 kg težak hlebec pravega ementalca, ga razrezali in brezplačno razdelili med obiskovalce tržnice.
Slovesno je vanj prva zarezala gospa Gabriele Schreier, veleposlanica Švicarske konfederacije v Ljubljani, ki se je ljubeznivo odzvala povabilu župana Tadeja Malovrha in prišla pozdravit svoje rojake.
Na drugi stojnici so Švicarji pripravljali raclette s posebnim žarom za topljenje polovičnega hlebca sira. Stopljeni in popečeni sir so nato postregli na kosu kruha.
V prostorih galerije Levstikovega doma smo pripravili manjšo razstavo o sodelovanju z občino Lützelflüh in o delu društva Kulturni most. Konec avgusta je namreč minilo 25 let od prvega stika Laščanov s to švicarsko občino. Pod vodstvom takratnega župana Milana Tekavca je delegacija občine Velike Lašče obiskala Lützelflüh ob praznovanju 200-letnice rojstva pisatelja Jeremiasa Gotthelfa.
Poseben kotiček na razstavi je bil namenjen švicarskemu sadovnjaku ob vrtcu na Karlovici. Sadovnjak, nastal s pomočjo švicarske donacije ob velikem žledolomu, ki je leta 2014 prizadel naše kraje, je letos bogato obrodil. Otroci vrtca na Karlovici so obirali slive, jabolka in s pomočjo vzgojiteljic skuhali marmelado, otipljiv in okusen rezultat našega skupnega dela in prizadevanja. Gostje, ki so prvič obiskali Velike Lašče, so si pod vodstvom lokalne turistične vodičke Ane Dolšak s pomočjo prevajalke Sente Tehovnik Kolar ogledali Velike Lašče. Vzdušje na prireditvi je bilo živahno. Slišali so se zvoki harmonike; ocenjevale so se buče in marmelade; pokušali so se velikolaška govedina in sir iz Kočevske Reke; prireditev je povezoval in usmerjal Jože Starič.
Naključje je hotelo, da je v soboto zvečer praznovala tudi Velikolaška vokalna skupina, ki je s koncertom v velikolaški župnijski cerkvi obeležila 30-letnico pevskega delovanja. V okviru programa koncerta so nastopili vsestranski glasbenik Blaž Podobnik, orgličar Miro Božič in godalna zasedba mladih glasbenic. Švicarski gostje so bili nad izvedenim programom navdušeni. Glasba ne pozna jezikovnih meja. V nedeljo smo švicarske goste popeljali v Krvavo Peč, odmaknjeno vas na robu naše občine s posebno zgodbo in zgodovino. Od nekdaj 170 prebivalcev tam stalno živi samo 8 ljudi. V Krvavo Peč smo goste pripeljali na dva načina. Večjo skupino od Lužarjev čez Rute z 8 vpregami Konjerejskega društva Velike Lašče in Konjerejskega društva Martin Krpan iz Nove vasi, manjšo skupino kolesarjev pod vodstvom Jožeta in Metke Starič pa iz Velikih Lašč čez Ulako, Marinčke, Rob in Predgozd. Obe skupini sta se srečali pri cerkvi svetega Lenarta, najstarejši cerkvi v naši občini. Ciril Purkat iz Krvave Peči je
spregovoril o arhitekturi in zgodovini cerkve. Peš smo se odpravili do pečin nad Iško, nato pa navzdol na vas, k domu veteranov. Kot so nas Švicarji presenetili z velikim hlebcem sira, smo tudi mi pripravili presenečenje. Kulturno društvo Rob v režiji Milana Tekavca je prikazalo Krvavško legendo, zgodbo o imenu vasi Krvava peč. Da bi Švicarji razumeli vsebino dogajanja, smo celotno zgodbo prevedli v nemščino in kratko zgodovino turških vpadov na naše ozemlje posebej pojasnili. Tudi ta predstava je obiskovalce navdušila, med drugim hitrost in moč, s katero so na prizorišče pridrveli turški vojščaki in obkolili tabor.
Ob povratku v Velike Lašče smo se ustavili še na Trubarjevi domačiji, uradno pa obisk zaključili s skupno večerjo gostov in gostiteljskih družin v avli OŠ Primoža Trubarja. V ponedeljek, 3. oktobra, so se gostje iz Švice poslovili in nadaljevali potovanje po Sloveniji.Letošnji obisk je bil organizacijsko zelo zahteven. Finančno ga je podprla Občina Velike Lašče; zahvaljujem se županu Tadeju Malovrhu, da je ohranil tradicijo in omogočil nadaljevanje uspešne zgodbe. Zaradi podražitev, ki se letos dogajajo, smo se za finančno podporo prvič obrnili tudi na nekatera podjetja, podjetnike in stranke.
Za pozitiven odgovor in donacijo se zahvaljujemo naslednjim donatorjem: KG Dent, d. o. o., Laporje, Trgoup, d. o .o., Velike Lašče, LSP, d. o. o., Velike Lašče.
Najlepša hvala vsem sodelujočim ob letošnjem obisku, ki je povezal kar nekaj društev znotraj občine. Hvala članom društva Kulturni most Lützelflüh – Velike Lašče, ki so sodelovali kot posamezniki in/ali gostili Švicarje, vsem gostiteljskim družinam. Društvu podeželskih žena Velike Lašče, Čebelarskemu društvu Velike Lašče, Društvu za ohranjanje dediščine Gradež, Govedorejskemu društvu Velike Lašče, Glasbeni šoli Ribnica, Trubarjevi domačiji Rašica, OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče, KUD Primož Trubar Velike Lašče, Oblikovalki stekla Tadeji Nemček, Ekološki kmetiji Kocjančič, Konjerejskemu društvu Velike Lašče, Konjerejskemu društvu Martin Krpan iz Nove vasi, KUD Rob, Cirilu Purkatu in vaščanom Krvave Peči, Ani Dolšak in Senti Tehovnik Kolar.
Naj zaključim z mislijo nobelovca Iva Andrića (Mostovi):
»Nič od vsega, kar človek v življenjskem nagonu postavlja in gradi, ni v mojih očeh boljše in vrednejše od mostov. Pomembnejši so kot hiše, svetejši kot božji hrami, ker so bolj splošno uporabni. Last vsakogar, do vsakogar so enaki, koristni, vedno postavljeni smiselno, na kraju, kjer se križa največ človeških potreb, trajnejši so kot druge gradnje in ne služijo ničemur, kar je skrito in zlo.«
Mostovi, tudi kulturni, so koristni in pripomorejo k obogatitvi naših življenj.
Irena Indihar, Društvo Kulturni most Lützelflüh – Velike Lašče
