Počitnice in poletje smo upokojenci zaključili z izletom v Italijo na Višarje, ki smo ga načrtovali že kar nekaj časa.
Ker je zanimanje za potepanja in ekskurzije (še posebej čez mejo) zelo veliko, smo tudi tokrat dali na voljo dva termina in oba avtobusa sta bila polna. Vtisi so še zelo sveži in lepi. Celo vreme, ki je bilo konec avgusta letos zelo muhasto, nam je bilo naklonjeno in tudi na cestah ni bilo velike gneče.
Odpravili smo se proti Gorenjski in prestopili mejo v Ratečah. Večji postanek je bil v Trbižu – Tarvisio, ki je bil včasih za nas prava trgovska »Meka«. Danes je še vedno majhno luštno mestece, ki živi od turizma in trgovine. Sejemski del (objekt je sedaj lesena pokrita arhitektura) je lepo urejen, poln stojnic in vsega mogočega. Seveda nas je nakupovanje nekoliko premamilo, tako mimogrede. Končno smo bili namenjeni v hribe in iz Trbiža smo se peljali do Žabnice – Camporosso, kjer je spodnja postaja gondole na Višarje.
Romarska pot Višarje – Monte Santo di Lussari je bila znana Romanom, Germanom in Slovanom že v 16. stoletju. Danes k Višarski Kraljici
vabi kar romarska pot Evrope in dostop je enostaven tudi za bolne in ostarele. Na višino 1766 m nas je popeljala leta 2000 prenovljena kabinska žičnica, ki je sedaj namenjena tudi za potrebe zimskega smučarskega centra. Višarje širijo svojo ponudbo tudi na turizem. Gostinski ponudbi, pohodništvu in lepemu razgledu po zahodnih Julijskih Alpah so dodali kar veliko smučarskih prog. Vse skupaj se združuje s sakralno dediščino, bogoslužjem in obisk je vedno velik in vsakokrat obiskovalce očara.
Na povratku smo po kosilu v Žirovnici obiskali še Radovljico. Malo so že bolele noge in mislila sem, da bo sprehod po Linhartovem mestu kar odveč. Pritegnila nas je pripoved vodiča in dogajanje na Linhartovem trgu, v graščini, gotski cerkvi in okolici pritegnila. Najslajše srednjeveško mestece na terasah ob sotočju Save Bohinjke in Dolinke se ozira po Julijcih in Karavankah. Mi pa smo se ozirali po lepo urejenem starem mestnem jedru, polnem umetnostnozgodovinskih in etnoloških znamenitosti in zanimivosti. Utrip je bil za konec poletja v Radol'ci sproščujoč in nepozaben. Čebelarski muzej, Mestni muzej, Festival čokolade in Poletni festival pa bomo obiskali drugič.
Tekst: Helena Grebenc Gruden, fotografija: Martin Gruden
