Člani in članice Društva za ohranjanje dediščine smo 24. aprila po več letih kljub negotovi vremenski napovedi na Gradežu spet priredili Praznovanje pomladi.
Dopoldne so motive v vasi za svoje umetnine poiskali ljubljanski likovniki ter tri članice likovne sekcije pri UTŽO Velike Lašče. Njihova dela bodo od 9. do 15. maja razstavljena Turjaškem gradu. Ogled je možen v soboto in nedeljo, torej 14. in 15. maja, med 10. in 19. uro.
Sprehod v naravi
Udeleženci prireditve smo se ob 14. uri zbrali pred sušilnico, kjer nas je pozdravil predsednik društva Lojze Senčar. Uvodno pomladno pesem so pred sušilnico zapeli člani folklorne skupine iz Račne ter nato še eno pred kapelico ob kozolcu, kjer so bili zbrani likovniki z nekaj svojimi umetninami. Boris Zore nas je pospremil po travnikih, skozi sadovnjak, mimo njive za ekološko predelavo prosa, do razglednega griča Nebes in skozi zgornji del vasi do njenega središča. Kot nekdanji dolgoletni predsednik nam je prenesel bogastvo svojega znanja o okoliških hribih, zgodovini in znamenitostih vasi, starih običajih in kulinariki ter poslanstvu našega društva. Sprehod je bil zamišljen tako, da so obiskovalci videli tudi velik del dediščine naše vasi. Med potjo so nas spremljali zvoki kitare Mihe Merljaka; nekaj ljudskih pesmi smo tudi zapeli.
Kulturni program v središču vasi
Ob 15. uri so v centru vasi zadoneli inštrumenti Papirniškega pihalnega orkestra Vevče, ki so s prešernimi zvoki navdušili gledalce; nato je zaplesala še folklorna skupina iz Račne. Nasmehe na obraze so izvabili naši najmlajši Krheljčki pod vodstvom Petre Jakob Merljak in ob spremljavi kitarista Miha Merljaka s pesmimi Sinička se je usedla, Pleši, pleši črni kos in Žabe. Predsednik je poudaril, da smo na ta naš podmladek, ki sodeluje pri društvenih aktivnostih, še posebej ponosni.
Zaključek prireditve
Zeleni Jurij nas je po kulturnem programu ob spremljavi neutrudnih godbenikov pospremil skozi vas do sušilnice. Člani in članice so tam pripravili pogostitev: golaž in naši posebni sladici – kašnato in moško potico. Obiskovalci so pri stojnicah lahko izbrali nekaj tradicionalne domače ponudbe.
Cvetoča jablana
Med ustvarjenimi, nekaterimi še nedokončanimi slikami me je najbolj pritegnil akril Cvetoča jablana Ljudmile Turk, zato sem jo zaprosila za kratek pogovor. Doma je iz Podnarta, toda že 45 let živi v Ljubljani. Študirala je na likovni akademiji, toda zaposlena je bila kot učiteljica glasbe. Članica društva likovnikov je že več kot dvajset let. Ustvarja v različnih tehnikah in različne motive. Člani se srečujejo tudi v prostem času in predvsem v okviru društvenih dogodkov, kjer izmenjujejo slikarske izkušnje. Obenem je 12 let članica društva paraplegikov, kjer pomaga pri organizaciji likovnih akademij in tečajev, ki se jih udeležuje tudi sama. Na Gradežu ji je všeč zaradi prijaznih ljudi in ker lahko najde zanimive motive.
Najmlajši pomočnik Rok z babico Nevenko
Med udeleženci je bila tudi Nevenka Murgec, Primorka iz Dobrepolja, ki trdi, da je najlepše mesto Piran, kjer je nekoč živela, sedaj pa se tja redno vrača k sorodnikom. Na Gradež se je pripeljala s hčerjo in njeno prijateljico, ki je za prireditev izvedela na spletu ter z vnukom Rokom. Pred nekaj leti si je ogledala našo prireditev Večer na vasi; poleg tega se je že udeležila izleta TD Dobrepolje z vlakom v Velike Lašče, tako da ji ta okoliš ni tuj. Ni mogla prehvaliti našega vodnika Borisa Zoreta; sama se tudi zanima za stare šege in navade, zato so ji take prireditve zelo pri srcu. Med tem, ko sva klepetali, je njen vnuk Rok zagnano tekal od miz na travniku do sušilnice in nazaj ter prijazno stregel gostom. Pred tem je glavnemu kuharju Andreju Jakobu pomagal mešati golaž; skratka dobili smo novega »honorarnega« člana, ki je obljubil, da bosta z babico prišla pomagat tudi na naš Praznik suhega sadja.
Žal udeležba na prireditvi ni bila tolikšna, kot bi si jo želeli, saj je marsikje deževalo in tudi nas je med dogajanjem poškropilo nekaj kapelj. Toda taki mladi fantje, kot je Rok, nas navdajajo z upanjem, da bomo svoje izročilo še naprej lahko uspešno predajali naslednjim generacijam.
Zdenka Zabukovec
Foto: David Šavli in Zdenka Zabukovec
