Konec aprila se je v Ljubljani zgodil protest kmetov pod geslom DOVOLJ JE! Med zahtevami so bili predvsem takojšen umik Uredbe o programu upravljanja območij Nature 2000, umik Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali, v delu, ki se nanaša na spremembo nadzora rejnih živali in daje tečajnikom iz nevladnih organizacij pooblastila veterinarskih inšpektorjev in kontrolorjev
Po nekaj tednih so se pogajanja predstavnikov kmetijskih nevladnih organizacij s pristojnima ministroma – Ireno Šinko, ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in Urošem Brežanom, ministrom za naravne vir in prostor, sredi junija le premaknila z mrtve točke. Kmetje so predstavili izsledke pravnega mnenja o zakonitosti omejitev, ki bi jim v primeru sprejema predloga Uredbe PUN (Na portalu E-demokracija je bil 23. februarja objavljen predlog Uredbe o programu upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023-2028, t. i. – Uredba PUN) naložil obveznosti, za katere ni zakonske podlage, s čimer bi očitno kršili ustavno zagotovljene pravice, predvsem do uživanja zasebne lastnine in svobodne gospodarske pobude. Predstavniki kmetov so večkrat izpostavili, da bi jih morali aktivno vključiti v proces in da morajo biti vsi ukrepi za kmete prostovoljni in pravilno zastavljeni. Na pogajanjih sredi junija so tako sprejeli sklep, da pristojni ministrstvi pripravita stališče, ki jasno opredeljuje, da so ukrepi Natura 2000 za kmete prostovoljni, skupaj pa oblikujejo stimulativne ukrepe, ki bodo sprejemljivi tudi za kmete. Glede okoljsko občutljivega trajnega travinja (OOTT) so kmetje izpostavili, da odgovorni niso opravili nobenih monitoringov in strokovnih analiz, razvidno pa ni niti, kakšno je predvideno dolgoročno upravljanje teh območij. Kmetijsko ministrstvo bo zato skupaj z Ministrstvom za naravne vire in prostor in Zavodom za varstvo narave pripravilo predlog metodologije, ki bo vključeval pregled stanja njiv iz leta 2006 in jih območno in individualno obravnaval. Kmetijsko ministrstvo bo nato posredovalo metodologijo za revizijo OOTT slojev, ki bo odprta za podajanje predlogov, dopolnitev in pripomb ter jih tudi smiselno vključila. Kmetje so predlagali, da se za podlage za OOTT upošteva stanje katastra vse do leta 1990, kjer je razvidno, ali je bila takrat to njiva ali travnik. Zavod za varstvo narave je za podlago za določitev OOTT izhajal iz stališča, da se za OOTT določijo območja, ki bi lahko bile njive in jih želijo ohraniti kot trajne travnike. Od tod tudi ideja o prepovedi preoravanja. Stališče, ki so ga zavzeli skupaj s kmetijskim ministrstvom pa je, da se za OOTT določijo površine, ki so že od nekdaj travniki in jih je nemogoče preorati.
Evropska komisija ne zahteva njivskih površin v steljnike
Evropska komisija (EK) sporoča, da ni zahtevala spremembe njivskih površin v steljnike, da je obnova travnikov sicer obveza države, vendar se morajo predstavniki države odločiti, kje in na kakšen način bodo realizirali zahtevo. Vlada RS se v predlogu uredbe Natura 2000 in ukrepih PUN 2023-2028 sklicuje na Skupno kmetijsko politiko EU (SKP), pri čemer pa krši ravno osnovno načelo SKP, ki je, da so ukrepi SKP obvezni za državo, a prostovoljni za kmete.
Slovenija ima pod Naturo 2000 nekaj manj kot 40 % površin. Nam blizu sta Hrvaška in Bolgarija, medtem ko ima Avstrija, s katero se običajno radi primerjamo, pod Naturo 2000 le 15 % površin, vse ostale države EU pa so daleč za nami.
Občina Velike Lašče v prostoru meri 103 km2 in obsega kar 88 naselij, v katerih živi 4363 prebivalcev. Kmetijska zemljišča zavzemajo v občini četrtino vseh površin, gozdovi pa kar 70 odstotkov. Vsaj 400 hektarjev površin naj bi bilo pod Naturo 2000, večinoma v Mišji dolini. Ukrepi, ki so bili v Naturi 2000, so bili do sedaj prostovoljni (HABITATI – podpora na površine, ki določa omejitve košnje po 30. 6. in vodenje evidenc v okviru programa KOPOP). Od januarja 2023 je predvidena omejitev prepovedi preoravanja trajnih travnikov, kar pa je trenutno zadeva pogajanj med kmeti in državo. Kmetijska ministrica Irena Šinko je v pogajanjih obljubila, da se bodo skušali dogovoriti o predlogih o pripravi prostovoljnih ukrepov, ki naj bi jih poslali v usklajevanje in v potrditev Evropske komisije.
Nova inšpekcija za zaščito živali
Predlog novele zakona o zaščiti živali med drugim predvideva ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali, ustanovitev specializirane inšpekcije za zaščito živali in vzpostavitev obveznega internega video nadzora v klavnicah. Z novelo bi predlagatelji prav tako društvom, ki so na podlagi omenjenega zakona pridobila naziv delovanja v javnem interesu na področju zaščite živali, omogočili aktivno sodelovanje pri svetovanju skrbnikom živali in sodelovanje z nadzornimi organi v primeru ugotovljenih nepravilnosti, tako da se imenuje pooblaščene svetovalce za zaščito živali. Pooblaščeni svetovalec je lahko vsaka polnoletna oseba, ki je državljan Slovenije in izpolnjuje dodatne pogoje: ima najmanj srednješolsko izobrazbo, je najmanj tri leta aktiven član nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju zaščite živali, ima opravljeno 40-urno usposabljanje iz biologije, fiziologije, obnašanja in zdravstvenega varstva živali ter predpisov, ki urejajo zaščito živali, in predpisov, ki urejajo postopke inšpekcijskega nadzora in prekrškovne postopke. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije opozarja, da bo šlo z vstopom na zasebno lastnino in zbiranjem dokazov (fotografiranje) za hud poseg v zasebnost. Glede na kratko usposobljenost svetovalcev in aktivistično držo nekaterih društev za zaščito živali je upravičena skrb, da bodo pogosto prekoračena pooblastila. Po mnenju kmetijske zbornice je sporno, da bo zakon omogočal pooblaščenim svetovalcem zbiranje dokazov in njihovo uporabo v uradnih inšpekcijskih postopkih. Tudi na Sindikatu kmetov Slovenije so strogo proti sprejetju zakona, ki bi nadzoroval kmete s strani nevladnih organizacij. Nesprejemljivo in nedopustno je, da zakon predvideva, da bi živinorejske kmetije postale poligon za izživljanje tako imenovanih aktivistov – »pooblaščenih svetovalcev za zaščito živali«, ki naj bi na osnovi 40-urnega tečaja presojali pravilnost oskrbe živali v oskrbi rejcev. S tem se popolnoma degradira znanje in izkušnje rejcev ter ostale stroke. Tudi Veterinarska zbornica, Veterinarska fakulteta in Biotehniška fakulteta so odločno proti sprejetju predlagane novele zakona. Rejec je tisti, ki si najbolj želi imeti v svoji črede zdrave, vitalne in nepoškodovane živali, saj le take omogočajo gospodarno rejo.
Po podatkih kmetijskega je bilo lani odvzetih le 230 domačih živali zaradi slabega ravnanja. Ob predpostavki, da je število goved, drobnice, prašičev in konjev skupaj skoraj milijon, to pomeni, da so nepravilnosti zaznali pri vsaki 5.000. domači živali.
Bonitetne točke in katastrski dohodek
Na pogajanjih so obravnavali tudi problematiko bonitetnih točk, saj so se na nekaterih kmetijskih zemljiščih zgodila težko razložljiva povečanja bonitetnih točk, kar pomeni večjo osnovo katastrskega dohodka in s tem povezano obdavčitev. Zato bo imenovana delovna skupina, ki bo pripravila potencialne spremembe obstoječe metodologije. Kmetje so izpostavili močno povečano sankcioniranje ter znižanje plačil, ki izhajajo iz pogojenosti Skupne kmetijske politike 2023-2027, pri čemer so sankcije in znižanje plačil pri pogojenosti strožje od tistih, ki jih predpisuje evropska uredba.
Zamik začetek košnje
Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano je sredi junija objavilo obvestilo, da se zaradi obilice padavin v letošnji pomladi v soglasju z Zavodom za varstvo narave pri operaciji Traviščni habitati metuljev (MET) za leto 2023 začetek prepovedi košnje zamika iz 15. junija na 25. junij 2023. V skladu z Uredbo o plačilih za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve ter Natura 2000 iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 pri operaciji Traviščni habitati metuljev – MET, ki se izvaja v okviru intervencije Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – Biotska raznovrstnost in krajina (KOPOP_BK), košnja ni dovoljena od 15. 6. do 15. 9. tekočega leta, razen na območju Ljubljanskega barja, kjer košnja ni dovoljena od 15. 6. do 1. 9. tekočega leta. Operacija MET je namenjena ohranjanju in varovanju metuljev mravljiščarjev. Zaradi obilice padavin v letošnji pomladi (od aprila do prve dekade junija) prihaja do razmočenosti terena, kar otežuje obdelavo površin – košnja brez poškodb travne ruše in s tem traviščnega habitata praktično ni mogoča. Zato se v soglasju z Zavodom za varstvo narave pri operaciji MET za leto 2023 začetek prepovedi košnje zamakne iz 15. junija na 25. junij 2023. Izjema velja za vsa območja traviščnih habitatov metuljev, določenih s prej omenjeno uredbo, obvešča pristojno ministrstvo.
Dragica Heric
