Gradeški krhljak je sodeloval na državnem natečaju TZS in zasedel zelo visoko mesto.Društvo za ohranjanje dediščine Gradež se je v maju 2021 prijavilo na državni natečaj TZS v kategoriji prehranski spominki.
Spominek Gradeški krhljak je dosegel zelo visoko mesto in se uvrstil med pet najboljših prehranskih spominkov.
Zgodbo Gradeškega krhljaka kot spominka smo odlično umestile v sedanji prostor in čas avtorice Andreja Vesel, Jožica Zabukovec in Marinka Petelin.
Turistična zveza Slovenije je kot partnerica projekta Evropska gastronomska regija – 2021 organizirala državni natečaj za izbiro kulinaričnih in gastronomskih spominkov v Osrednji Sloveniji & Ljubljani. Tričlanska komisija je med tridesetimi prijavljenimi spominki izbrala tri najboljše v dveh kategorijah: prehranski spominki in kuhinjski pripomočki.
Tričlanska komisija v sestavi prof. dr. Janez Bogataj (ambasador projekta ERG Slovenija ), dr. Bojana Rogelj Škafar (Slovenski etnografski muzej) in Darja Škufca Adlešič (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo) je ocenjevala 12 kuhinjskih pripomočkov in 18 prehranskih spominkov.
Prispevek, kjer je tudi naš spominek, si lahko ogledate na tej povezavi https://youtu.be/XejNdVbx8UE.
Najbolje uvrščeni bodo sodelovali na mednarodnem izboru Mednarodnega inštituta za gastronomijo, kulturo, umetnosti in turizem IGCAT, ki je Sloveniji tudi podelil naziv Evropska gastronomska regija 2021. Vsi sodelujoči natečajniki bomo sodelovali s svojimi spominki tudi na Dnevih slovenskega turizma v oktobru 2021, ki bodo letos potekali v Postojni.
Kakšno zgodbo pa piše “Gradeški krhljak?”
Kulinarični spominek »Gradeški krhljak« je nadgrajena zgodba, ki sega v več kot 200 let staro krajevno tradicijo sušenja lokalno pridelanega sadja na tradicionalen način. V sadovnjakih Gradeža pri Turjaku so pridne kmečke roke v sadovnjaku stoletja pobirala jesenske pridelke. V času pomanjkanja hrane ter hudih stisk za preživetje, so predniki zaradi preobilice sadja zgradili peč na drva – sušilnico.
Že Valvasor je omenjal, da so v 17. stoletju na Kranjskem pred zimo posušili veliko sadja. Jabolka in hruške, zlasti tepke, so sušili v posebnih sušilnicah, samostojnih objektih, ki so jih gradili v bližini svojih domačij. Ponekod na Dolenjskem so jim rekli sušivne. Eno takšnih vaških sušilnic sadja smo lepo ohranili na Gradežu. Tako kot včasih je v njej še danes nameščenih 12 originalnih les. Število les sovpada s številom hiš v takratnem Gradežu. Lesa je lesen pladenj z letvami, namenjen za sušenje sadja. Vaščani v sušilnici sadja še danes na tradicionalen način sušimo ekološko pridelano sadje ,ki mu ne dodajamo nobenih konzervansov. Ta sušilnica je edinstven primer kulturne dediščine, ki na tak način še deluje v Sloveniji.
Gradeški krhljak je odlična interpretacija slovenskega sadnega kruha in nov prodajni turistični produkt Društva za ohranjanje dediščine.V »Gradeški krhljak« je zapakirana stara jed v novih časih, ki pa še vedno živi na gradeškem podeželju. Je pisan mozaik zgodb preteklosti naših prednikov. Predstavlja tradicionalno kmečko dobroto, zapakirano na sodoben način. Lahko je poslastica za gurmane. »Že včasih je dobro bilo, zdaj je še bolje!« Narejena je hrušk, jabolk in sliv, ki dozorijo v naših sadovnjakih. Za sladokusce je to prav poseben sadni kruh iz lokalno pridelanega bio sadja, zamesen s krhljevo vodo in z mlinskimi kamni mleto pšenično moko. Vsak hlebček je izdelan ročno, kot narekuje dolgoletna tradicija.
Gradeškem krhljaku smo priložili ročno izdelane zobotrebce, ki jih na Gradežu izdelujemo že najmanj 200 let. Imenujejo se «Klinci« in so del naše registrirane nesnovne kulturne dediščine.
Spominek smo obogatili z lesenim krožnikom in nanj zapisali delček preteklosti. To je spominek, ki ga ne »poguglaš« ampak okusiš in doživiš!
Andreja Vesel
