Kako je letos …?
Zaključili smo z zgodovino in upam, da bomo počasi zaključili tudi s korono. Skoraj leto in pol zaprtja vseh aktivnosti je pustilo negativne posledice tudi med nami. Odpravili jih bomo in popravili, a nekatere bolj boleče bodo ostale in jih bo pozdravil čas. Vendar z optimizmom gledamo naprej in z disciplino smo in bomo obvladali ta pandemični COVID-19. Upamo, da se bomo ob sproščanju ukrepov vrnili v normalno življenje čim prej. Kako bo v bodoče, ne vemo. Skoraj gotovo pa bomo za realizacijo našega načrtovanega programa potrebovali dokazilo o opravljenem cepljenju, ki je najboljša rešitev, o preboleli COVID-19 bolezni – imunost bo verjetno veljala pol leta – ali pa bomo morali imeti negativni test, ki velja 48 ur. Eno od teh potrdil bo pogoj za udeležbo na vseh naših aktivnostih.
Hilda in PolonaČeprav se splošna situacija umirja, se moramo varovati pred okužbo še naprej in upoštevati vsa navodila NIJZ-a. Posledice bolezni so lahko hude in ne pozabimo, da smo ranljiva skupina. Zato bomo še naprej pazili nase in na bližnje!
In kaj se je – oziroma ni – v prvi četrtini leta v DU dogajalo?
Opravljali smo osnovna, tekoča administrativna dela. Urediti smo članstvo in članarino, čeprav je komunikacija večinoma potekala telefonsko z SMS-i ali po PTT. Korespondenčno smo v februarju brez problemov uspeli izpeljati tudi letni občni zbor. Organizacijsko in zgolj načelno smo se dogovarjali za posamezne fizične aktivnosti. Načrti so iz meseca v mesec ostali samo načrti. Spreminjajoči ukrepi nam niso bili v prid.
Niso pa omajali naše osnovne doktrine, napisane v našem statutu, ki je v današnjih časih mogoče še bolj pomembna in bi jo bilo potrebno napisati še kje drugje. Pravilnik v 10. členu pod Namen in naloge društva med drugim navaja:
Društvo vzpodbuja s svojo dejavnostjo člane k dobrodelnosti, skromnosti, samostojnosti, prijateljstvu, disciplini, vzajemnosti, srčni kulturi in medsebojnemu spoštovanju.
Lovro z JožetomSe sliši zastarelo? Mogoče res, ampak nam to zelo veliko pomeni in gotovo bo vsem mlajšim – čez desetletja tudi.
Postaviti vse skupaj nazaj v obstoječe stanje je lahko reči. Ne razmišljamo pa, da smo postali malo starejši, slabotnejši, da smo vrgli stran za leto dni in več življenjske energije. Da so se odmaknili in prestavljali vsi naši pregledi, posegi, operacije, da so se nam potencirala kronična obolenja, se pojavile nove težave, nove bolezni, da ne moremo nikakor priklicati zdravstvenih ustanov in zdravnikov. Da se počutimo bolj kot kadarkoli prej izgubljene, odmaknjene, osamljene, pozabljene, nepotrebna sitna nadloga … In kako pridemo do rešitve? Z računalnikom vendar, ker ta reši vse in vsakogar. Tako pravijo. Samo mi ga nimamo in ga ne znamo uporabljati.
Poznavanje in uporaba raznih novih medijev za povezavo s svetom je vsekakor rešitev. Mlajši upokojenci imajo brez problemov (eni bolj, drugi manj) pametne telefone, računalnike in razne njihove programe. Prijavljajo se na tečaje, da pridobijo tovrstna znanja. Problem pa predstavljajo tisti starejši, ki še lahko živijo sami, ne uporabljajo te tehnologije in se jim življenjski prostor iz dneva v dan manjša. Težko ga obvladajo, vzdržujejo in so čedalje bolj odvisni od pomoči svojcev. Specifično je naše podeželsko področje. Potomci živijo in službujejo v drugem kraju in ne morejo veliko svojega časa posvetiti vrtu, ohišnici in hišicam svojcev. Prav tej skupini smo v zadnji Trobli namenili upokojenski SOS klic.
Vlasta z NežkoNismo pričakovali velikega odziva, ampak da ne bo nobenega, pa tudi ne. Prostovoljstva za pomoč na domu torej pri nas skoraj ni. Lahko pa si pomagamo s ponudbami raznih podjetij, ki jih najdemo na družbenih omrežjih. Cene storitev so na uro in so odvisne od naših potreb. Še vedno pa imamo možnost, da se prisilimo in se odločimo sami poskrbeti zase. To bo zelo dobro za pridobivanje fizične in tudi mentalne kondicije. Za veselje in druženje bomo poskrbeli mi takoj, ko se sprostijo ukrepi in pridemo v zeleno cono.
Še vedno velja, da je osebni stik najpomembnejši, tudi na razdalji dveh metrov in z masko. Zato lahko svoje težave, želje, potrebe, ideje zaupate svojim poverjenikom, referentom in vodjem raznih dejavnosti ali drugim sodelavcem upravnega odbora. Zelo dobro jih poznate, saj so ravno oni temelj komunikacije med nami. Zato smo slikovni dodatek tokrat namenili nekaterim od njih. Ne pozabimo se zahvaliti tudi vsem ostalim za njihovo dolgoletno dobrodelnost!
Tekst: Helena Grebenc Gruden
Fotografija: arhiv DU Velike Lašče
