Ob koncu županskega mandata si bom drznil biti predrzen.
Upam, da zato to ne bo moj prvi in hkrati zadnji mandat. A bom vseeno tvegal in bom orisal svoje družbeno socialno dojemanje avtohtonegaplemenskega ljudstva Velikih Lašč skozi oči župana. S samozavestjo ali pa zaradi lokalnega patriotizma si bom občanom dovolil nastaviti ogledalo, kot se pravi. Spekter mišljenjskih kontrastov med občani konstantno povzroči ustvarjanje najmanj dveh polov, kjer je generalno eden tisti dober, pozitiven, drugi pa je negativen, slab in nezaželen. Pojav nekega tretjega pola je bolj izjema kot pravilo. Zanimivo je opazovati, kako brez validacije, brez neke trdne osnove ali objektivnosti in ponovljivosti v večini primerov nastane ta kontrastna polariziranost. V splošnem »samopooblaščeni« razvrščevalci glede na situacijsko (gostilniško, zdraharsko) potrebo točno določeno osebo ali skupino ljudi razvrstijo v pol, ki ima praviloma negativen pridih ali vrednost v velikolaški družbi, pri čemer so seveda razvrščevalci navadno tisti svetli ter pozitivni pol; občasno pa so lahko celo žrtvena skupina.
Nastajajo še polarizacijske izjeme, kjer je ena stran svetla in dobra, tista druga pa ima vrednosti samo v obstajanju, da sploh omogoča nastanek pojava kontrastne polarizacije (npr. navidezni sovražnik), ker drugače pri nas ne gre. Da bi bili vsi enotni – ne, ne, nemogoče! Po tej sila zapleteni definiciji to zadnje opisano v praksi nastane, ko pričnejo rasti gobe in zoreti borovnice. Pol, sestavljen iz gobarjev in borovničarjev je občudovanja in zavisti vreden, sploh če se govori o nabranih količinah gozdnih dobrin, izraženih po lovsko ribiških normativih. Drugi pol je v tej situaciji nič ali fizikalno gledano absolutni vakuum s to dobro lastnostjo, da zaradi svoje nične vrednosti ne konkurira v nabiralske pravice drugega, nabiralskega pola. Prav ta polarizacija ima v nadaljevanju še verižni efekt in se zasnovno infiltrira v drugo pomembno kontrastno polarizacijo domorodcev in priseljencev. Za priseljence pač ni zaželeno, da nabirajo naše jurčke, lisičke in borovnice! Ali pa da kaj komandirajo! Strogo nevalidirano je namreč izvedeno razvrščanje v pol domorodcev, kamor ne more kar vsakdo. Po skrbno določenih rodbinsko genetskih analizah, ki sežejo maksimalno do prababice, se določi, kdo je kdo. In vedno se ve, kdo je lahko razvrščevalec. Še dobro, da Primož Trubar ni pustil otrok v Velikih Laščah in da iz sočutja v naši fari dolgo potem ni bilo krščenega nobenega Primiusa!
Opazil sem še, da je v naši velikolaški deželi intenzivno izražen daltonizem, ki deli naše ljudstvo na pol, ki dobro zaznava le belo barvo, ter na kontrastni pol, ki vidi v spektru rdeče barve. Ob vsem tem je zanimivo, da je v tej primarni polarizaciji zaznati še terciarni pol, ki v vidni svetlobi zazna le spekter zelene barve. Kje je natančen izvor, da se prenesejo lastnosti t. i. dominantnega belega ali rdečega pola na potomce, ni natančno pojasnjeno; o tem kaj dosti ne ve niti paternalna generacija. Prav tako še ni rezultatov znanstvenih raziskav, ki bi dali osnovo za sanacijo te selektivne anomalije. V tej barvni razvrstitvi je pri zelenem polu nekoliko bolj enostavno, saj ljudje s to lastnostjo radi opazujejo barvo spomladanskega listja in uživajo nadpovprečne količine solate berivke z rjavim fižolom in česnom, kar pa ne predstavlja večjega psihosociološkega tveganja. Seveda sem skozi doživljanje velikolaškega ljudstva zaznal še vrsto drugih, za obstoj in preživetje velikolaške populacije nujnih polarizacij, kot so cerkveni vs. necerkveni, bogati – revni, kmečki – mestni, sebičen – altruističen, občinski svetnik – navaden občan in nešolani – šolani. V tej slednji se v kombinaciji s polarizacijo mlajši – starejši v odmevnejših ali čisto pritlehnih situacijah izluži vprašanje kakovosti našega izobraževalnega sistema ter posledično razgledanosti, saj praksa kaže, da specialisti pravnega, upravnega, gradbenega, inženirskega, biološkega, medicinskega ali pedagoškega »foha« nimajo dovoljšnih miselnih kapacitet. V praktično vseh situacijah jih o pravilnosti postopanja zlahka podučijo cehovski rokodelci, ki (ne)samokritično iz rokava stresajo rešitve po svoji vesti, četudi so te ozkega spektra. Vsaj teoretično obstaja še velikolaška božanska kombinatorika, juha enolončnica, kjer je nekdo preprosto razvrščen v več vsebinsko različnih polov. Samo predstavljajte si superiornost osebkov, vedno razvrščenih v »boljše« pole, ki so hkrati polni znanja in informacij. Da si tak, ki vedno vse pozna, vse ve, ki nabere največ gob in borovnic, ki časti in popije največ rund, ki najbolje rabi Husquarno in katerega rod je tukaj še iz časov turjaškega železa. In da lahko pred zborom poslušalcev odprtih ust po nedeljski maši v vaški gostilni na prižničnem mestu šanka posvečeno šimfa ter izdihava kontrastno polarizacijo. Mali bogovi, ki se jim od višine zvrti …
Ve se, da je stres značilen dejavnik tveganja za številne bolezni, ki nam krajšajo življenje. Stres negativno vpliva na imunski sistem in stres je energetsko potratno stanje. Izogibajmo se nepotrebnemu stresu, kamor spada tudi kontrastna polarizacija za življenjsko čisto nepomembna področja.
Dr. Tadej Malovrh
Vaš župan
