Spoštovane občanke in občani,
ker smo tik pred parlamentarnimi volitvami, sem se odločil, da bo tokratni uvodnik namenjen razmisleku o pomenu udeležbe na volitvah. Volitve so priložnost, da kot posamezniki in skupnost izrazimo svojo voljo ter prevzamemo del odgovornosti za smer, v katero se razvija naša družba. Udeležba na volitvah je temelj demokracije in pomemben prispevek vsakega od nas k skupnemu dobremu.
Po volitvah pogosto poslušamo predvsem kritike, pohval pa je bistveno manj. Do neke mere je to razumljivo, saj živimo v času, ko imamo pogosto občutek, da nam vse pripada. Tako vsaj sam doživljam dogajanje v naši občini in verjamem, da drugod po državi ni bistveno drugače.
Zanimivo pa je, da so med najbolj kritičnimi pogosto prav tisti, ki pravijo, da so volitve brezvezne, da so vsi isti, da njihov glas ne more ničesar spremeniti in da je škoda lepega dne za obisk volišča.
Naj navedem primer iz naše lokalne skupnosti. Občina ima deset krajevnih odborov. Približno polovica teh dobro sodeluje z občinsko upravo, druga polovica pa se oglaša le občasno ali pa vzbuja občutek, kot da sploh ne obstaja.
Zbore občanov po posameznih krajevnih odborih skliče župan najpozneje v enem letu po lokalnih volitvah. Udeležba na prvem srečanju z županom in zaposlenimi na občinski upravi je praviloma dober pokazatelj poznejše aktivnosti posameznega odbora. Pri približno polovici teh srečanj je veliko udeležencev, veliko vprašanj in predvsem velika zagnanost, da se s sodelovanjem izboljša življenje v lokalni skupnosti. Na zborih občanov so izvoljeni predsedniki teh krajevnih odborov operativni, aktivno sodelujejo z občinsko upravo in predlagajo konkretne rešitve. Zavedajo se, da se lahko manjše težave s skupnim sodelovanjem rešijo hitro, večje pa zaradi finančnih ali birokratskih omejitev zahtevajo čas, včasih tudi leto ali dve. Prav tako vedo, da nekaterih težav preprosto ni mogoče rešiti, če ni pripravljenosti za sodelovanje.
Ti krajevni odbori se redno sestajajo, praviloma trikrat do štirikrat letno, na sestankih pa skupaj določijo realno izvedljive prednostne naloge. Tako deluje dobro organizirana lokalna skupnost. Predsednik krajevnega odbora nato te usmeritve predstavi občinski upravi in postopki lahko stečejo.
Druga polovica srečanj pa je po številu udeležencev precej skromnejša. Vprašanj je malo, prav tako ni izrazite želje po sodelovanju. Če se že pojavijo pobude, gre pogosto za zahteve v smislu, kaj vse nekomu pripada in kaj je občina dolžna narediti za posameznika. Pogoste so tudi nerealne rešitve, na primer predlogi, da se problem z meteorno vodo reši tako, da se voda preusmeri na sosedovo parcelo, čeprav bi to neposredno povzročilo škodo drugemu občanu in ustvarilo novo težavo namesto rešitve.
Takšnih pripomb je veliko in prihajajo večinoma od tistih, ki se srečanj zborov občanov ne udeležujejo in ki k lokalni skupnosti niso pripravljeni prispevati ničesar – ne s sodelovanjem v krajevnem odboru ne v športu, gasilstvu ali kulturi. To so posamezniki, ki niso zadovoljni z ničemer, občino dojemajo kot spalno naselje, hkrati pa so prepričani, da vedo, kaj vse jim pripada.
S takšnimi ljudmi je težko sodelovati. Tudi kadar je predsednik krajevnega odbora zavzet, brez sodelovanja ostalih članov zelo težko učinkovito sodeluje z občinsko upravo v korist cele skupnosti.
In prav zato volitve niso brezpredmetne. Če bi bile, jih ne bi imeli. Tako kot je aktivna približno polovica krajevnih odborov, druga polovica pa ne, je podobna tudi volilna udeležba na volitvah. Približno polovica nas bo odšla na volitve, druga polovica pa bo ostala doma z mislijo, da je vse skupaj brez pomena – po volitvah pa ima prav ta druga polovica pogosto največ pripomb in zahtev, ki so v praksi neizvedljive.
Mirne vesti lahko zapišem, da v tem mandatu sodelovanja s poslanko, izvoljeno v našem volilnem okraju, skoraj ni bilo, čeprav ima možnost uporabe pisarne v društveni sobi občinske uprave. Upam, da bo po volitvah z novoizvoljenimi poslanci mogoče vzpostaviti bolj odprto in konstruktivno sodelovanje. Ko pride povolilni ponedeljek, je namreč pomembno sodelovati v korist vseh volivcev in občanov, ne glede na politično pripadnost izvoljenih predstavnikov, saj je le s sodelovanjem mogoče dosegati rezultate za skupno dobro vseh državljank in državljanov ter tudi manjših lokalnih skupnosti, kot je naša občina.
Zavedam se, da sem si s tem zapisom morda pridobil več negativnih kot pozitivnih odzivov, vendar sem želel pojasniti, zakaj je pomembno iti na volitve in oddati svoj glas. Večja volilna udeležba pomeni več demokracije in tudi večjo možnost morebitne izvolitve poslanca iz naše občine, saj imamo kar nekaj kandidatov.
Vzemite si čas in oddajte svoj glas.
