Pomlad je vedno poseben čas. Dnevi so daljši, narava se prebuja, po vaseh pa se znova zasliši brnenje vrtnih kosilnic. Po dolgi zimi se življenje vrne na dvorišča in vrtove. Letni cikel se znova obrne – skoraj neopazno, a hkrati zelo jasno …
Letos nas je v praznično jutro 1. maja na Mali Slevici že tradicionalno zbudil DJ Yoco z budnico, popoldne pa so na Škrlovici domačini skupaj z Godbo Dobrepolje pripravili še »popoldansko budnico«. Takšni trenutki nas spomnijo, kako pomembna je povezanost in kako lepo je, ko kraj živi. Hvala vsem za organizacijo – bilo je čudovito.
Ker smo bili ravno v času volitev, sem tudi sam veliko razmišljal o politiki nasploh. Danes lahko rečem, da politika ni to, kar sem pričakoval. Ne zato, ker bi bila slabša, ampak zato, ker je drugačna.
Pred časom sem ponovno segel po znanem Aristotelovem delu Politika. Čeprav je bila napisana pred več kot dva tisoč leti, presenetljivo dobro opiše tudi današnji čas. Aristotel v njej razmišlja o tem, kaj sploh je skupnost in zakaj obstaja. Pravi, da ljudje ne živimo skupaj zgolj zato, da preživimo, ampak zato, da živimo dobro – in da je naloga politike ustvarjati pogoje za takšno življenje.
Posebej zanimiva se mi zdi njegova misel, da dobra skupnost ne temelji na tem, da vsi razmišljamo enako, ampak na tem, da znamo različne poglede povezati v skupno dobro. Politika tako ni le prostor odločanja, ampak predvsem prostor iskanja ravnotežja.
Ta misel se mi je v zadnjem času večkrat vrnila. Ko sem vstopil v politiko, sem nanjo gledal precej bolj operativno – kot na prostor odločitev, projektov in rezultatov. Danes pa razumem, da je politika predvsem proces. Proces, kjer je treba znati poslušati, usklajevati in včasih tudi narediti korak nazaj, da lahko naredimo dva naprej.
Tudi projekti v naši občini sledijo podobni logiki kot pomlad okoli nas. Ne zrastejo čez noč, ampak postopoma. Včasih se tega premalo zavedamo, a prav pri takšnih projektih postane jasno, kako pomembno je dobro delo občinske uprave skupaj z direktorico in županom. Ob našem razmeroma skromnem proračunu so nepovratna sredstva ključna za razvoj občine. V tem mandatu smo uspešno pridobili približno dva milijona evrov evropskih in državnih sredstev. Med pomembnejšimi projekti so prenova in širitev kuhinje OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče, za katero smo pridobili več kot milijon evrov sofinanciranja, prenova Levstikovega kozolca v Retjah, Dnevno varstveni center na Karlovici ter projekt prenove Trubarjeve domačije. V pripravi je tudi še nekaj projektov, kjer si nadejamo uspeha na prihodnjih razpisih. Ob tem pa je pomembno poudariti, da Občina sredstva prejme šele po zaključku projekta, ko je ta v celoti izveden in ima pridobljeno uporabno dovoljenje. Za vse to je zato potrebno veliko načrtovanja, usklajevanja in potrpežljivosti.
Veseli me, da je Pizziada Lasis ponovno dosegla vrhunsko udeležbo in potrdila, da znamo v našem okolju ustvariti kakovosten in povezovalen dogodek. Iskrene čestitke organizatorjem za odlično izvedbo.
Poseben pečat pa je pustil tudi obisk naših prijateljev iz Lützelflüha v Švici. To je bilo res posebno doživetje. Gostili smo prijatelje, s katerimi smo pobrateni že vrsto let. Takšne zgodbe imajo vedno svoje začetke – pri nas sta jih postavila prvi župan Milan Tekavec in Milan Greiner, že tri desetletja pa to prijateljstvo z veliko predanostjo ohranja Irena Indihar z društvom Kulturni most.
Morda manj znano dejstvo je, da se je vse skupaj začelo s kulturo. Letos namreč obeležujemo 30 let od izida prevoda Martina Krpana v bernsko nemščino, ki je nastal na pobudo profesorice Ljudmile Schmid. Ob predstavitvi v Bernu leta 1996 so se vzpostavili prvi stiki, ki so se skozi leta razvili v trdno prijateljstvo.
Tokrat je bil med nami tudi župan Kurt Baumann z ženo – preprosta in srčna človeka, s katerima hitro najdeš skupni jezik. Sproščeno druženje, pogovori in smeh so še dodatno utrdili vezi. Dogajanje smo obeležili tudi s kulturnim programom ter odličnimi nastopi – posebej bi izpostavil mlade glasbenike skupine Propertea in švicarski jodlarski tercet.
Če sem se česa naučil, je to to, da brez ljudi ni dobrih odločitev. Naj gre za občane, društva, podjetnike ali javne zavode – prav vsak prispeva delček, ki na koncu naredi razliko. In prav zato je pomembno, da znamo sodelovati, poslušati in iskati skupne poti naprej.
Ob tem bi se rad zahvalil tudi za podporo, ki sem jo prejel ob nedavni kandidaturi za poslanca v Državnem zboru. Takšne izkušnje človeku dajo širši pogled in dodatno odgovornost do okolja, iz katerega prihaja. Iskreno čestitam vsem kandidatom za pogum in pripravljenost prevzeti odgovornost, še posebej pa izvoljeni poslanki v našem okraju, Alenki Jeraj.
Ob tem naj dodam še, da smo bili tudi v naši občini zelo blizu temu, da bi dobili velikolaškega poslanca. Čestitke Tatjani in Marku za pogum in vložen trud.
Za nekatere so to začetki novih poti. Za druge morda tudi zaključek kakšnega poglavja.
Sam na to gledam predvsem kot na izkušnjo, ki te postavi malo drugače – in ti pomaga razumeti, kje lahko največ prispevaš.
V prihodnjih tednih nas čaka tudi občinski praznik. Vabljeni na revijo pevskih zborov, Trubarjev stol, slavnostno akademijo s podelitvijo občinskih priznanj in koncertom Nike Zorjan ter na pohod po Velikolaški kulturni poti, ki ga vsako leto z veliko predanostjo pripravijo člani Planinskega društva Velike Lašče.
Takšni dogodki nas povezujejo in nas spomnijo, da je moč skupnosti prav v ljudeh. In prav to je – danes to razumem bolj kot na začetku – bistvo politike.
