Slovnično pravilno bi bilo seveda, če bi imel uvodnik naslov: »V Velikih Laščah se dogaja«, vendar si dovoljujem možnost uporabe še dopustnega slenga, ki ga uporablja mlajša generacija. Pa še res je! V naši občini je s pričetkom poletja resnično veliko družabnih, kulturnih, glasbenih, delovnih, političnih in stresnih dogodkov. Najverjetneje je vse skupaj kompleksna kombinacija poletja, postkovidnega časa, entuziazma organizatorjev in na drugi strani pričakovanj in potreb ljudi. Čisto mogoče je, da so določeni proaktivni ljudje zadnji dve leti živeli v precej neudobnem času, saj se niso mogli izraziti, kot je v njihovi naravi. Letos imajo po moji oceni šanse, a nekje zadaj, v intuiciji imam občutek, da bo proti koncu leta svetovni red zopet pogruntal nekaj, kar nas bo tako ali drugače omejilo.
Vsekakor so letos zopet zaživele gasilske veselice in z njimi povezana praznovanja raznih okroglih obletnic. Veselice so na polno obiskane, sploh če se jih dobro promovira. Huda zagata pri nekaterih teoretično nastane zaradi koncentracije »veselicovabil«, saj se marsikdo ne zna odločiti, kam naj ga vodi pot – kot v trgovini z oblačili, kjer je na razpolago zajetna polička poletnih cunjic, finance pa ti dovoljujejo nabavo le ene! Rajanja pod taktirko PGD poleg starostno inventarne populacije obiskuje vse več najstnikov in mladostnikov. Rado pa se zgodi, da po prevozu na kraj zabave na veselici neplanirano ostanejo tudi starši. Zanimivo je, da se sčasoma populaciji prilagaja tudi veselična kulinarična ponudba, kjer so pogosto vertikalno vrtečega odojka ali janjca že zamenjali pommes frites (po domače pomfrit, hrustljavi krompirček), palačinke ali ocvrte piščančje paličke. Še dobro, da ostajata kulinarična stalnica čevapčiči s pivom in gospodarsko ključna nabirka za novi gasilski avto. Del obvezne folklore seveda ostaja standardno opazovanje in šimfanje sovaščanov ter kajpada župana, kot tudi nepisano pravilo, da na vsako veselico s krajevno pristojnostjo se pa zaradi prazgodovinskih prepričanj enostavno ne hodi, če si z mikrokrajevnega področja pod jurisdikcijo drugega PGD. Na veselici se sem ter tja vendarle najde tudi kakšen, ne samo od opojnih hlapov, ampak od dela utrujen gost, ki je pred prihodom v vročici poletnega dne intenzivno skrbel za jesensko pomladansko-prehrano svojih prežvekovalcev. Spravilo sena je namreč v teh dneh v naši občini po moje eno bolj pomembnih profesionalnih ali obslužbenih gospodarskih dogajanj. Vsi ti agronomski entuziasti, ki si mimogrede zaslužijo častno pohvalo, skrbijo za svoje kmetije, s čimer dodatno prispevajo k še bolj idiličnemu videzu in urejenosti naše Velikolaške. Ob podrobnem opazovanju potem na veseljačenju zaznaš tudi take modele, ki imajo členaste štrline desne roke obarvane vijolično. Ne gre za pojav, ki se ga lahko spominjamo iz knjige ali filma »Ime rože«, temveč so to borovničarji, ki te dni upognjeni intenzivno prečesavajo borovničevo podrast. Tudi oni se na nek način pripravljajo na jesen, saj bodo v velikem deležu svoje vijolično zlato pretopili v žlahtne borovničke, popularno razvedrilno žganjico. »Pa še ene borovničke prosim«! Borovničarji ob vsem trudu za vijoličnim zlatom v svoji zagnanosti vznemirjajo prenekatere lastnike obcestnih parcel. Nezavedajoč se, v navalu nabiralne strasti parkirajo štirikolesna prevozna sredstva na obcestnih angleških travicah in s tem, če ne drugega, vznemirjajo lastninsko pravico prizadetih gospodarjev. No, tudi take nevšečnosti naj bi reševali na naši občini, čeprav je za to potreben le en klic čustveno oškodovanega masterja na Medobčinski inšpektorat. V bistvu bi borovničarji lastnikom lahko na mestu parkiranega vozila po odhodu pustili eno merico vijoličnih jagod. Tako za lon! Ja, še to! Kaj dogaja z gradnjo infrastrukture v občini ne smem omenjati, ker mi skriti obtoževalci očitajo, da se pred volitvami hvalim.
V eni od naših poznanih gostiln so se na ogled pojavili že prvi poletni gobani in kostanjevke. Torej, ponekod že rastejo »ta prave« gobe. Če jih greste nabirat, potem res ni odveč skrb proti klopom. Ti zajedavci notorično prenašajo bakterijsko okužbo (Borrelia sp.) in virusno okužbo (virus klopnega meningoencefalitisa). Pred klopi se lahko delno zaščitimo z repelenti; dobro je da gozdno obleko čim prej operemo ali jo vsaj damo na pripekajoče sonce; najučinkovitejši pa je temeljit pregled telesa ter takojšnje odstranjevanje nevarnega parazita. Poznan je celo primer, da je mlad zakonski par devet mesecev po temeljitem pregledu proti klopom dobil otroka …
Dr. Tadej Malovrh
Vaš župan
