Znašli smo se v obdobju, ne, cel svet je v nekakšni zateženi situaciji, kjer se kot po tekočem traku kreirajo stanja, ki določenim dajejo priložnosti za manipulacije. Vse z namenom, da zopet določeni dobijo več še bolj demokratičnih vzvodov moči in odločanja ali – če hočete – oblasti ter da je taistim tlakovana pot do še večjega neposrednega zaslužka ali pa vsaj do možnosti, da jim je v bolj ali manj zrežiranih situacijah asfaltirana pot do biznisa.
Enkrat je celo najlepši slovenski politik povedal, da imamo vsi enake možnosti za osebni napredek in zaslužek, pri čemer je potarnal, kako težko preživi s svojo politično plačo in vsemi bonitetami, ki zmanjšujejo lastne materialne stroške njegovega političnega življenja in lepote. Floskuliranje! Tako, kot je v zadnjem času prisotna floskula o zeleni ali pa obnovljivi energiji. Spet čisti marketing, namenjen nam, ovcam, z namenom, da bodo tisti pri energetskem koritu lahko prišli do obilnejših obrokov. Ste se dejansko kdaj vprašali, kakšne barve je energija? Najlažje si jo predstavljamo, če ob priložnosti opazujemo nevihtno nebo in vidimo strele. Recimo, da je ta sproščena energija vidna kot trak belo modrikaste svetlobe. In kakšne barve je toplotna energija? Načeloma je nevidna našim očem, a jo v zmernih količinah prijetno občutimo. Kaj pa, če pademo in se udarimo? Kakšne barve je ta energija? Res je, da na mestu udarca kasneje nastaneta najmanj oteklina in modrica, ki sta žal le posledica učinka sil energije, ki se ustvari iz nekoordiniranega gibanja našega telesa ob srečanju s sosednjim telesom ali podlago. Kakorkoli razmišljam, se ne morem domisliti, katera energija je zelene barve, čeprav se o njej dandanes toliko govori. Močno dvomim, da so kreatorji te strokovno marketinške »terminoblefarije« mislili na fotosintezo, ki poteka v zelenih listih rastlin! Prehajamo v obdobje zelene energije za zeleno okolje (tudi jeseni in pozimi ali kaj?), kjer bomo vsi izvajali fotosintezo! Kot zgodnje spomladansko listje bukve, ki ga obsije zahajajoče sonce … Električno energijo bomo proizvajali s fotosintezo; greli se bomo na fotosintezo; avtomobili bodo zeleni in se bomo z njimi vozili s pomočjo fotosinteze. Tudi energija, ki jo rastline pridobijo s fotosintezo, ni zelene barve. Še manj pa je zelena energija tista, ki jo imajo v mislih manipulativni snovalci energetske prihodnosti. Haloooo, energija ima vendar barvo denarja! V Velikih Laščah se je pojavilo nekaj občanov, ki želijo pridobivati električno energijo na – recimo temu – bolj čist način, s pomočjo fotovoltaičnih elektrarn. To je tisto, ko na streho montiraš temne stekleno-kovinsko plošče pravokotne oblike, ki jih ob jasnem vremenu obsije sonce in plošče potem proizvajajo elektriko. Na licu mesta je zgodba dejansko zelo primerna v ekološkem pogledu. V ozadju pa je nevidna ter nedefinirana poraba energije za ekološko zelo sporno proizvodnjo prav teh fotovoltaičnih elementov. Seveda z vso podporo poštenosti in dobronamernosti investitorjev sončnih elektrarn, ki jim jo je izkazala tudi država, ki preko sklada nepredvidljivo sofinancira investicijo v to zeleno proizvodnjo električne energije. Recimo, da takšen prvi člen v tej zeleni, ekološki in obnovljivi energetski verigi še nekako obvladamo s pomočjo sprenevedave in nestanovitne državne subvencije. Potem pa že naslednji člen te verige poči. Monopolni državni energetski mogotec mora namreč za takšno postavitev strešne sončnice izdati soglasje na silnih omejitvah, ki pa zaradi vse večjega zanimanja zanje ni vedno izdano. Večinoma arhaična elektrodistribucijska infrastruktura namreč ne bi prebavila vse te silne novonastale sončne zelene elektrike. Takrat enkrat, ko je bila ta infrastruktura spočeta, še nihče ni predvideval takega bujnega energetskega zelenja. Kabli in transformatorji, vezani na skupek porabnikov, so namreč kaj hitro preobremenjeni, če se nekaj dobro mislečih občanov odloči postaviti sončne elektrarne. Teoretično pogledano, če bi se neka naša Velikolaška povprečna vas v celoti odločila, da na vsako streho postavi sončno elektrarno moči, da nadomesti le svojo hišno porabo elektrike, in da bi se odločili še za električne avtomobile, se celotna mikrolokalna elektrodistribucijska infrastruktura v trenutku scvre! Dragi moji, zato ne boste kar tako dobili soglasja, da s silicijevimi ploščicami ozaljšate polovico vaše dvokapnice. Problema obnovljivih virov energije, predvsem elektrike, smo se namreč kot družba lotili bogato prepozno, preveč politično, premalo strokovno ter pristransko, da členi verige nikakor ne bodo mogli zdržati. Strokovnjaki pravijo, da je težko najti za primerno ceno bolj koncentrirano energijo, kot je v nafti. Jaz jim verjamem, kot tudi, da se vsaj električna energija ne bo nikoli več bistveno pocenila! Sicer pa je na obzorju videti letečega goloba pismonošo, ki v kljunčku nosi energetsko poslanico, v kateri je morda skrivna rešitev.
Dragi občani, delček energetskih evrov je mogoče privarčevati, če lasten domek izoliramo po sodobnih standardih, če nove stroje bele tehnike kupujemo iz razreda A, če se ravnamo po nočni cenejši tarifi in če kakšen evro iz nogavice vložimo v nakup gozdička, kjer rastejo predvsem drevesa vrste Fagus sylvatica. Ja, pa brez panike, kot je rekel dobri vojak Švejk, ne kupujte prevelikih zalog kvasa in moke. Kupite raje bolj potrebna semena stročnic in gomoljnic za vsak slučaj v zadnji slovanski zmešnjavi. Čas je že, da grem nabirat regrat in zavrtat brezo, da se odžejam z njenim sokom. O koroni pa tokrat nič!
Dr. Tadej Malovrh
Vaš župan
