Če se zapre cesta, to mnogim ljudem predstavlja izjemen stres. Ta stres je v veliki meri povezan z omejitvijo morebitne svobode gibanja, kar je v bistvu razumljivo, saj nam taka cestna svoboda daje občutek varnosti.

Dr. Tadej MalovrhNajbrž pa to ne velja za vse, recimo za take, ki čakajo kakšen osebni obisk uradnega državnega izvršilnega organa, zapora ceste lahko pride zelo prav. Zapora ceste jim takrat lahko nudi nasprotno, lažen občutek, da bi lahko preložili delovni obisk.
No, cestnih zapor je več vrst. Delimo jih na uradne in neuradne; glede obsega so lahko popolne ali so delne cestne zapore. Pomembno pa je tudi trajanje, saj nekatere cestne zapore lahko trajajo več mesecev morda tudi več let, tiste druge pa so le v obsegu nekaj ur. Za uradne cestne zapore na državnem in občinskem nivoju velja, da mora vlagatelj plačati takso, seveda ob pravilno izpolnjenem obrazcu. Neuradne cestne zapore imajo drugačno ceno, npr. ob šrangi, ali pa tiste enostranske, medsosedske cestne zapore, katerim daje post festum vrednost pravniško sodniška kolobocija.
In kaj je namen cestnih zapor? Varnost udeležencev v cestnem prometu, saj so dela, kot so urejanje bankin, sečnja obcestnih dreves ali pa miniranje skalne brežine lahko zelo nevarna. Po drugi strani pa cestna zapora omogoča učinkovitejše delo, še zlasti, če je zapora namenjena obnovi dela ceste. Ravno tovrstne zapore imajo posebno mesto med stresnimi dejavniki. Predvsem velja to za župane. Obnova ceste z delno ali popolno zaporo je za župana po eni strani pozitiven stres, ki spremlja razvoj občine, saj je obnova cestne infrastrukture pač pomemben način zveze in indikator delavnosti župana v smeri proti občanom. Po drugi strani pa je kdaj ista zapora zelo negativen stres, ker županova želja po lepem in črnem ter dišečem žametnem asfaltu lahko zaradi jeze prizadetih občanov raztopi kakšen volilni glas. Torej, lepe in tekoče prevozne ceste so zelo pomemben element pri normalnem funkcioniranju občine in dobrobiti občanov.

Cestne zapore niso prizanesene niti naši občini. V splošnem velja, da jih povzročitelji pristojno prijavljajo, saj se zavedajo odgovornosti, po drugi strani pa je precej nehvaležna zadeva, če akterja cestne zapore obišče policija ali inšpekcija. Sankcije ob nepravilnostih so nehvaležne. Da pa so cestne zapore zanimiva popestritev občinskega življenja in da vplivajo na pohitritev bitja srca, ki ga spremlja povišan krvni tlak, priča dogodek izpred nekaj dni. Nekje na cesti blizu meje s sosednjo občino me na sredini vozišča zaustavi okrogel znak, znotraj rumen, obkrožen s pet centimetrov rdeče barve. Hitro pobrskam po znanju CPP, nakar moje pojmovanje prometnih znakov potrdi še pokončni redar v živo rumenem opozorilnem brezrokavniku. Stopim iz avta in ga vprašam, kako je z zaporo ceste, ker o njej kot župan nisem nič vedel. V rumeno odet frajer, postavljen v obrambno držo, me vpraša po akreditaciji za župana! Ker slučajno nisem okoli vratu nosil tiste županove »zlate ketne«, ki me olepša na porokah in slavnostnih akademijah, sem moral po neuspešni legitimaciji brez ustreznih dokazil o »županovstvu« kot neposlušni voznik zaustavljenega avtomobila poklicati policijo. Po nadaljevanju poti sem izvedel, da so do prihoda policije vso mobilno snemalno infrastrukturo s pretečimi zapovednimi znaki preselili na ono stran meje naše občine, kjer so reklamni filmarji imeli dovoljenje za začasno zaporo ceste.

Meni nič tebi nič se v takih in podobnih scenarijih določeni snemalni guruji z ekipami lahko privoščijo takšno diverzijo. Po drugi strani pa za primerjavo vznemirja, celo boli, z negativno konotacijo označena zapora ceste zaradi opravljanja nujne sečnje. Vnaprej planirana vloga, vse po šolsko, in nato obvestilo o uradni zapori odseka ceste zaradi sečnje dreves v strmem terenu nad dotično cesto, a tako občino kot vlagatelja dočaka kup negativnih kritik. Tudi takih neracionalnih. Ja, se razume, da je za nekatere takšna zapora ceste stres, ker bi se morda morali odreči vsakodnevni cestni rutini. Poznam in razumem. Pride tisti občutek kršenja svobode gibanja, ki je tudi mene zadnjič spravil v stres. Vse lepo in prav, a kakorkoli na koncu izpade, si v letošnjem letu želim, da bi v naši občini prijavili kakšno cestno zaporo zaradi gasilske veselice. To naj bo začasna zapora, pol dneva. Pomislek imam, da bodo nekateri tudi takšne dobrodejne cestne zapore dojeli preveč stresno. Nekje v spominu mi leži, da sem ob podobnih zaporah že doživel, kako so ljudje reagirali na »cestnozaporni« stres. Nekateri so se glasno smejali in objemali, drugi so se lotili reševanja globljih filozofskih, še nerešenih dilem, vsem pa je bilo skupno, da so imeli bolj ali manj očitne motnje ravnotežja.

Dragi občani, prihaja čas počitnic in letnega oddiha. Izkoristite ga čim bolj po zastavljenih planih, s čim manj negativnega stresa ter s stalnim zavedanjem, da med nami še vedno kroži tisti prekleti virus, zaradi katerega nam predpisujejo takšne ali drugačne omiljene biovarnostne ukrepe. Imejte lepo poletje!

Tweet