Rekonstrukcija kozolca na Trubarjevi domačiji
Trubarjeva domačija in Občina Velike Lašče se od letošnjega novembra ponašata z novim, sodobno opremljenim turistično-informacijskim in interpretativnim centrom. En del bo služil za turistično info točko občine Velike Lašče, v drugem delu pa bo info točka za območje Natura 2000. Prostor bo tako služil za različne delavnice, pa tudi predavanja in druge dogodke.
Trubarjev kozolec pred obnovo
Kompleks Trubarjeve domačije je zavarovan kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Obsega objekte, ki ohranjajo podobo stavb 19. stoletja. Domačija je tipično mlinarsko-žagarsko gospodarstvo, ki je bilo v preteklosti značilno za širše slovensko ozemlje in ki ga danes le še redko najdemo ohranjenega v tako strnjeni obliki. Še danes odraža številne dejavnosti, s katerimi so se vse ukvarjali mlinarji. Ti so bili večinoma tudi žagarji, poljedelci, kmetje s hlevom in svinjakom. Domačijo tako sestavljajo hiša z mlinom (danes spominska soba), žaga venecijanka (v njej je urejena žagarska zbirka), gospodarsko poslopje (z galerijo, Trubarjevo čitalnico in gostinskim lokalom) ter kozolec s podaljšano strešino - t.i. kozolec na psa. Tudi kozolec izhaja iz 19. stoletja. To vrsto kozolcev na velikolaškem območju redkeje srečamo, saj so pogostejši manjši, sorazmerno ozki in visoki toplarji, kriti s šotorastimi strehami (kot je npr. Ilijev kozolec). Pred obnovo domačije leta 1986 je bil kozolec zelo v slabem stanju, zato ga je bilo potrebno utrditi. Nato je služil kot lopa za shrambo za gostinski lokal in muzej.
Pripravo projekta rekonstrukcije je Občina Velike Lašče zaupala mladima arhitektkama Maji Starič in Nadji Krašovec v sodelovanju s Studiem Bonutti. Naše in njuno glavno izhodišče je bilo ohranitev starega in združitev z novim. Stavbo in osnovne elemente kozolca smo želeli ohraniti kot objekt kulturne dediščine v njegovi izvorni kulturni krajini. Arhitektki sta v celoti ohranili vse značilne stavbne atribute, ki definirajo kozolec, kot so nesimetrična streha, vzdolžne late, lesen obod iz vertikalnega rastra desk, lesene žlebove ter v celoti restavrirano in statično utrjeno obstoječo leseno nosilno konstrukcijo, sestavljeno iz hrastovih stebrov in prostorsko prepletnih gred. Prav ti elementi so narekovali tako prostorska kot vizualna izhodišča za prenovo. Tvorijo obstoječi ovoj, v katerega pa je statično neodvisno vstavljena nova lupina iz sodobnih arhitekturih elementov. Slednji se odražajo predvsem v zasteklitvi, s katero se želi v največji možni meri ohraniti povezanost z neposredno okolice domačije (mokrotni travniki Natura 2000), hkrati pa poudariti originalne elemente podeželskega stavbarstva.
Notranja oprema prav tako sledi ideji lesene notranjosti in nudi okvir interpretacije, ki so jo pripravili v Zavodu Parnas in predstavlja preplet naravne in kulturne dediščine domačije in širše Raške doline (dediščina mlinarstva in žagarstva, biotska raznovrstnost mokrišč, preplet narave in dela človeka).
Foto: Nadja Krašovec
Projekt se je v preteklih dveh letih pripravljal v sodelovanju večje delovne skupine ljudi različnih strok, v tesnem stiku z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, ter je rezultat številnih znanj in sodelovanja. Projektno skupino so poleg arhitektk sestavljala podjetja Starim, Grosmetal, IMP-Promont, Elektro-projektiva in Ekosystem. Statično sanacijo, gradbena dela in stavbno pohištvo je izvedlo podjetje Gradnje Moste z lokalnimi podizvajalci (Matjaž Hiti, s.p., Eurolux, d.o.o., Tomaž Fileš) za opremo pa je poskrbelo Mizarstvo Stritar iz Rašice.
Projekt je v večjem deležu financirala Občina Velike Lašče, delno pa je bil financiran tudi s strani Ministrstva za kulturo RS (sredstva iz programa sanacije najbolj ogroženih najpomembnejših kulturnih spomenikov) in s strani evropskih sredstev. Slednja je pridobil Zavod Parnas, kot eden izmed partnerjev projekta Mala barja – Marja: Izboljšanje stanja bazičnih nizkih in prehodnih barij v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem.
Foto: Barbara Pečnik
Rekonstruiran kozolec je nedvomno dodana vrednost, tako za Trubarjevo domačijo kot za širše območje. V njem se bodo prepletale izobraževalne, kulturne in turistične vsebine. S centrom bo Trubarjeva domačija utrdila svojo vlogo kot osrednja kulturno-turistična točka v občini in širši regiji od Ljubljane do Kolpe. Z njim bomo ohranili dediščino, ki bi bila brez nove namembnosti po vsej verjetnosti prepuščena zobu časa.
Barbara Pečnik, Maja Starič in Nadja Krašovec
