Grobna kapela in mavzolej na pokopališču v Turjaku imata zaradi kulturnih, arhitekturnih in zgodovinskih lastnosti za občino Velike Lašče poseben pomen. Stavbi, vpisani v registru nepremične kulturne dediščine, sta bili skupaj s pokopališčem Turjak nekdaj vključeni v širše območje državnega spomenika Gradu Turjak. V letu 2019 je Ministrstvo za kulturo stavbi s pokopališčem izvzelo iz območja kulturnega spomenika državnega pomena.
Občina Velike Lašče je v marcu 2023 na Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije podala predlog za pričetek postopka za razglasitev grobne kapele družine Auersperg in mavzoleja rodbine Auersperg za kulturni spomenik lokalnega pomena.
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je predlog sprejel in v letošnjem letu pričel s pripravo obveznih elementov predloga za razglasitev obeh kulturnih spomenikov. Občinski svet je na 14. redni seji sprejel Odlok o razglasitvi grobne kapele in mavzoleja rodbine Auersperg za kulturni spomenik lokalnega pomena. Odlok je bil 30. 10. 2024 objavljen v Uradnem listu RS, št. 94/2024.
Osnovne elemente, ki so potrebni za razglasitev nepremičnega kulturnega spomenika lokalnega pomena, vključno z opisi obeh enot, je pripravila odgovorna konservatorka Aleksandra Renčelj Škedelj iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Poznobaročna kapela Matere dobrega sveta z grobnico Auerspergov je centralnega tlorisa s posnetimi vogali in svetlobnico vrh strehe. Kot rodbinsko grobnico turjaške veje Auerspergov jo je leta 1784 na turjaškem pokopališču dal zgraditi grof Marija Jožef (1723-1805), ki je bil na začetku leta 1806 kot prvi iz rodbine tam tudi pokopan. Na podlagi slogovnih značilnosti se sklepa, da jo je načrtoval ljubljanski arhitekt Matija Persky ali njegov naslednik Lovrenc Prager. Po prvem pokopu v novozgrajeni grobnici na turjaškem pokopališču je Mariji Jožefu v nekaj manj kot 100 letih sledilo še 17 članov turjaške grofovske družine in še nekaj članov drugih, Auerspergom sorodnih družin. Danes je v grobnici 26 krst. Turjaško pokopališče je sicer namenjeno pokopom iz vasi Četež pri Turjaku, Prazniki, Ščurki in Turjak. Auersperge so v rodbinski grobnici pokopavali do izgraditve novega mavzoleja leta 1915. Z grobnico je povezana legenda o neiztrohnjenem srcu enega izmed Auerspergov, Hanna grofa Auersperga (1838-1861), katerega srce počiva v steklenem kozarcu v niši pokopališke kapele, ki jo zapira spominska plošča. Padel je v mestu Gaeta v Italiji leta 1861, star 23 let.
Mavzolej rodbine Auersperg
Na severnem delu pokopališča na Turjaku je Leo Turjaški (1844-1915) dal leta 1915 zgraditi mavzolej z grobnico, v kateri so pokopani zadnji turjaški Auerspergi, prvi pa je bil v njej pokopan prav on sam. Mavzolej je zasnovan v neoklasicistični maniri templja z grobnico. Trikotni timpanon mavzoleja sloni na štirih stebrih, katerih podnožja so umeščena na dvignjen nivo betonskih tal, kjer središčno linijo stopnišča iz treh stopnic proti zadnji steni mavzoleja nadaljuje kamnit pokrov grobnice, linija pa se nadaljuje v kamnito nagrobno ploščo na zadnji steni mavzoleja z imeni pokopanih in se nato preko vrha trikotnega timpanona izteče v betonski križ na strehi. Prostor med stranskima stranicama mavzoleja ter med stebroma levo in desno od vhoda zamejuje preprosta kovana ograja z lesenim ročajem. Levo in desno od središčno umeščene nagrobne kamnite plošče sta polji s središčno umeščenima umetelno oblikovanima kovanima svetiloma. Strop mavzoleja je izveden v zglajenem betonu; po njem so ritmično razporejene tri okrogle rozete iz štuka. Levo od kamnitega pokrova grobnice je umeščena betonska vaza s podstavkom. Streha je simetrična dvokapnica, krita z valovito vlakno cementno kritino. Hrbtna stran mavzoleja je neobdelana; središčno os podpirajo trije betonski podporniki trikotne oblike. Mavzolej je ohranjen v svoji prvotni podobi in je pomemben materialni izraz širših zgodovinskih procesov v navezavi na obstoj in razvoj višjega plemstva pri nas, kot tudi z vidika politične in gospodarske zgodovine. Priča o pomembnosti in uspešnosti rodbine Turjaških, ki so bili pri nas ena izmed najpomembnejših visoko svobodnih rodbin. Njihovo gospostvo s središčem v gradu Turjak na Kranjskem se je raztezalo od državne meje cesarstva na reki Kolpi in je bilo med največjimi v tem delu države. V družinskem mavzoleju na Turjaku so danes pokopani tudi člani družine, ki so morali med drugo svetovno vojno zapustiti slovensko ozemlje.
Z razglasitvijo obeh enot dediščine za spomenik lokalnega pomena se opredeli pravni status spomenika, izpostavi njun pomen v lokalnem in širšem prostoru ter ne nazadnje izboljša možnosti za pridobitev nepovratnih finančnih sredstev Ministrstva za kulturo ali drugih virov. V letu 2025 Občina načrtuje prenovo mavzoleja, če bo mogoče pridobiti dodatna finančna sredstva, pa tudi prenovo kapele.
Nika Perovšek
