V Velikih Laščah že osemindvajset let gradimo kulturni most s švicarsko občino Lützelflüh iz kantona Bern.
Začetek medsebojnega sodelovanja je povezan s prevodom Levstikovega Martina Krpana v bernsko nemščino, ki ga je na pobudo slovenske izseljenke Ljudmile Schmid opravil švicarski pastor Ernst Weber. Prevod z naslovom Martin Stamm je bil predstavljen na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku v Bernu leta 1996; takratni župan Občine Velike Lašče Milan Tekavec je po prireditvi obiskal občino Lützelflüh. V tej občini je kot pastor, pisatelj in šolnik deloval Jeremias Gotthelf, ki je v svojih novelah in romanih realistično opisoval kmečko življenje 19. stoletja. Od prvega obiska leta 1996 do danes se je zvrstilo skupno dvajset večjih in manjših srečanj in izmenjav na kulturnem, gospodarskem, turističnem, izobraževalnem in kmetijskem področju, na katerih so sodelovali predstavniki obeh skupnosti, različnih organizacij, društev ter družine gostiteljice.
V spominu je ostal zadnji obisk Švicarjev v letu 2022, ko so nas Švicarji presenetili z ogromnim hlebcem dobrega ementalskega sira, ki so ga brezplačno razdelili med vse obiskovalce trškega dne, medtem ko so na stojnici pripravljali tradicionalni švicarski raclett.
V tednu pred odhodom na letošnji obisk v pobrateno švicarsko občino smo lahko na televiziji spremljali ponovitev dveh švicarskih filmov. Prvega z naslovom Vojna v raju o Brunu Manserju, okoljevarstveniku iz Basla, ki je šest let živel na otoku Borneu med ljudstvom Penani, spremljal njihovo prvinsko življenje v spoštovanju do narave in človeka ter se začel boriti proti vse večjemu izsekavanju deževnega gozda. Drugi film z naslovom Božji red pripoveduje o borbi švicarskih žensk za volilno pravico v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Švicarke so šele februarja 1971, kot zadnje v Evropi, dobile volilno pravico. V tedniku Družina pa je bil objavljen članek z naslovom V objemu gostoljubja, ki me je spomnil na vse zgodbe prijaznega in odprtega gostoljubja, ki smo jih že doživeli s Švicarji, bodisi kot gostje ali kot gostitelji. Vse omenjeno je bilo dober uvod v naše novo potovanje.
Našo skupino 43 potnikov, ki se je v prvi četrtek v mesecu septembru odpravila na dolgo pot z avtobusom v Lützelflüh, so sestavljali člani društva Kulturni most, predstavniki Čebelarskega društva Velike Lašče, Društva podeželskih žena Velike Lašče, mladi glasbeniki in pevci, med njimi zmagovalec šova Slovenija ima talent Domen Kljun, župan Matjaž Hočevar, podžupan Dejan Zakrajšek in predstavniki občinskega sveta občine Velike Lašče. V svoje domove nas je sprejelo 20 švicarskih družin, ki so z nami delile streho, hrano, svoj čas, kulturo.
Že v letih 2007 in 2014 smo se v Švici udeležili podjetniških razstav v organizaciji podjetniškega društva Lützelflüh. Letošnja razstava Brandis 2024 (ime je dobila po gradu, ki leži v občini Lützelflüh in je bil v 13. stoletju sedež vplivne družine Brandis) je potekala v času od petka, 6. septembra, do nedelje, 8. septembra, v podjetniški coni Dicki. Ideja za novo razstavo je nastala že v letu 2019, pandemija pa je njeno izvedbo potisnila v leto 2024. Na razstavi je sodelovalo 120 razstavljavcev, med njimi naše društvo Kulturni most skupaj z istoimenskim švicarskim društvom Kulturbrücke. Na slovenski stojnici smo predstavili gozdni in kostanjev med, najrazličnejše izdelke suhe robe, najnovejšo slovensko turistično ponudbo, različna žganja in domače pecivo naših podeželskih žena. Podjetniško razstavo je obiskalo 10.000 obiskovalcev; veliko se jih je ustavilo tudi pri naši stojnici. Odgovarjali smo na najrazličnejša vprašanja, od vprašanj, kje ležijo Velike Lašče, kakšne so geografske značilnosti Slovenije, o pobratenju obeh občin, o slovenski čebeli in čebelarstvu, do zahtevnejših vprašanj o izobraževanju, zdravstvu, turizmu, slovenski politiki. Dotaknil se nas je obisk mladega Slovaka, ki dela v Švici in ga je pri naši stojnici zajelo domotožje. Razveselili so nas mladi Švicarji, ki so na vprašanje, ali vedo, kje so Velike Lašče, povedali, da so že bili v Velikih Laščah v letu 2002, ko so kot učenci devetega razreda sekundarne stopnje osnovne šole Lützelflüh skupaj s svojim ravnateljem Gerhardom Schützem obiskali Slovenijo. Stojnico so zdaj obiskali s svojimi mladimi družinami. Začutili smo tudi, da je turistično zanimanje za našo državo v porastu.
Ob razstavi je potekal bogat spremljevalni zabavni program z nastopi godbe, jodlarskih skupin, s plesno glasbo, modno revijo, šolskim bendom. Za poseben vrhunec so v soboto popoldne poskrbeli naši glasbeniki in pevci, ki so številnemu občinstvu na samostojnem koncertu v treh sklopih predstavili slovensko ljudsko pesem, slovenske popevke in narodno zabavno glasbo.
Poleg sodelovanja na podjetniški razstavi je program letošnjega obiska, ki ga je pripravilo švicarsko društvo Kulturbrücke, vseboval tudi dva izleta. Z najbolj strmo zobato železnico na svetu, ki deluje od leta 1889 in ima 48 % naklon, smo se v 30 minutah iz Alpnachstadta povzpeli na Pilatus Kulm, na nadmorsko višino 2.062 metrov. Odprl se nam je čudovit razgled na švicarske Alpe na eni strani, na drugi strani na Luzern in jezero Vierwaldstättersee. Po kosilu smo se lahko peš povzpeli na Oberhaupt ali na drugo stran na Osla – Esel (2.118 m). Od blizu smo občudovali jadralne padalce, ki so s pridom izkoriščali zračne tokove ob grebenih Pilatusa. V dolino smo se vrnili z žičnico Dragon Ride (izdelana 2015); na srednji postaji Fräkmüntegg smo prestopili v manjše panoramske gondole, ki so nas pripeljale v Kriens. Izlet je vodil Milan Greiner, častni občan občine Velike Lašče.
V nedeljo smo se zapeljali proti zahodu, proti Ženevi. Prvi cilj je bila sirarna Gruyere v vasi Gruyerz, ki izdeluje znameniti švicarski sir gruyer. To je sladek sir z okusom po oreščkih s čvrsto, a mehko teksturo, ki ga proizvajajo vse leto iz nepasteriziranega mleka in starajo najmanj šest mesecev. Popoldne smo se zapeljali v mesto Broc in si ogledali pravo švicarsko tovarno čokolade Maison Cailler, ki deluje od leta 1898. Tovarna kupuje mleko s tega območja in ga sveže z drugimi sestavinami predeluje v čokolado. Spoznali smo zgodovino družine Cailler, nastajanje čokolade in okušali sestavine, potrebne za izdelavo čokolade, in nazadnje poizkusili tudi različne izdelke. Spet nas je vodil Milan Greiner, zdaj skupaj s francosko govorečo tajnico društva Kulturbrücke Vereno Kojc. Vreni, kot jo kličejo, je Švicarka, ki govori sedem jezikov, poročena pa je s Štajercem. Zvedeli smo, da se bo skupaj s sinom zdaj lotila še učenja kitajščine, a ne samo govorjenja, temveč tudi pisanja (»Meje mojega jezika so meje mojega sveta«).
Obisk smo v nedeljo zvečer uradno zaključili s kulturnim večerom in skupno večerjo vseh gostov z gostiteljskimi družinami in predstavniki občine Lützelflüh. S svojim obiskom nas je počastil tudi slovenski veleposlanik v Bernu gospod Iztok Grmek. V kulturnem programu so sodelovali švicarski in naši pevci in glasbeniki, ki so ponovno dvignili dvorano na noge.
V ponedeljek smo se poslovili od naših švicarskih gostiteljev, hvaležni za vse doživeto. Počutili smo se sprejete in cenjene in smo se gostiteljem iz srca zahvalili za njihov trud, čas in prijaznost.
Ustavili smo se še v Bernu, ki je vedno vreden obiska. Na izviren in svež način nas je po Bernu popeljal Janez Čuk, sodelavec slovenskega veleposlaništva v Bernu. Kot v kvizu smo odgovarjali na njegova vprašanja o Bernu in Švici in za vsak pravilen odgovor dobili čokolado. Po legendi se je vojvoda Zähringen, ustanovitelj mesta Bern, zaobljubil, da bo mesto poimenoval po prvi živali, ki jo bo srečal na lovu, in to je bil medved (Bär). V mestu je od 16. stoletja medvedja jama, Bärengraben, ki je zdaj povečana v veliko ogrado na bregu reke Aare. Trenutno so v ograjenem prostoru trije medvedi.
Mestno jedro Berna je srednjeveško; najbolj znana znamenitost je Zytglogge, srednjeveški stolp z uro s premikajočimi se lutkami, gotska katedrala iz 15. stoletja, zvezna palača in številne arkade, ki omogočajo sprehod po mestu tudi v deževnem vremenu.
Janez Čuk nas je pospremil na slovensko veleposlaništvo, kjer nas je pozdravil in sprejel veleposlanik gospod Iztok Grmek. Slovensko veleposlaništvo je ozemlje Republike Slovenije v Bernu in se nahaja v preprosti stanovanjski stavbi. Gospod Grmek nam je predstavil delo veleposlaništva in poglavitne vsebine sodelovanja med Slovenijo in Švico. Veleposlanik je omenil, da bodo v prostore veleposlaništva obesili sliko Bleda, ki sodeluje s švicarsko občino, iz katere prihaja Arnold Rikli, začetnik turizma na Bledu, in padla je ideja, da mora biti poleg slike Bleda na veleposlaništvu obešena tudi slika iz naše občine.
Slovensko veleposlaništvo je na svoji Facebook strani objavilo fotografije z obiska in naslednje besede: »Včeraj so predstavniki pobratenih občin Velike Lašče SLO in Lützelflüh CH zaključili 4-dnevno srečanje v Švici. Povezanost med občinama in ljudmi, ki traja že skoraj tri desetletja, je na zavidljivi ravni. In idej za prihodnost za skupne projekte ne manjka. Tudi veleposlanik Iztok Grmek se je pridružil delu njihovega obiska in se srečal z obema županoma na zaključni prireditvi. Velikolaščani pa so nas pred odhodom v Slovenijo obiskali tudi v Bernu. Iskrene čestitke vsem, ki tako močno in lepo negujete to odlično slovensko švicarsko navezo.«
Obisk je s finančno podporo kot vedno omogočila Občina Velike Lašče. Hvala vsem, ki ste na kakršenkoli način sodelovali in pomagali pri pripravi in izvedbi letošnjega obiska pobratene občine. Ob odhodu smo Švicarje povabili in upamo, da nas bodo obiskali v letu 2026. Vse, ki jih sodelovanje s Švico zanima, lepo vabim v naše društvo Kulturni most Lützelflüh – Velike Lašče, ki drugo leto praznuje dvajsetletnico delovanja.
Pa še iskrica, ki smo jo slišali že pred odhodom na pot: »BOLJE JE, DA NEKAJ VIDIŠ ENKRAT, KOT DA BI TI TISOČKRAT PRIPOVEDOVALI O TEM!«
